Franja

Chāonia -ae, f Haonija,

1. gl. Chāonēs.

2. mesto v sirski pokrajini Komageni; od tod adj. Chāonius 3 haonijski, iz Haonije: Molpeus O.

Charadra -ae, f (Χαράδρα) Haradra, mesto v Fokidi: Enn. ap. Non.

Charax -acis, acc. -aca, m (gr. χάραξ kol) Harak,

1. utrdba v Tempski soteski: L.

2. mesto, ki ga je ustanovil Aleksander Vel. v Suzijani (v pokrajini, ki se je po tem mestu nato imenovala Characēnē (Χαρακηνή) Harakena: Plin.), roj. kraj potopisca Dionizija in zgodovinarja Izidora: Plin. Od tod subst. Characēnī -ōrum, m (Χαρακηνοί) Haračani.
a) preb. suzijanskega Haraka: Plin.
b) preb. mesta Haraka na Tavrskem Hersonezu: Plin.

Chersonēsus (Cherronēsus, Cherronēsos) -ī, f (χερσόνησος, χερρόνησος) pravzaprav „celinski otok“ = polotok, Her(z)onez; poseb.

1. Cherr. Taurica: Plin., tudi samo Cherr.: Ci. ep., Varr. fr., Plin. Tavrski Herzonez, današnji Krimski polotok med Azovskim in Črnim morjem.

2. Cher. Thracia, nav. samo Cher.: L., Mel. Traški Herzonez, današnji Galipolski polotok med Helespontom in Črnim zalivom: Attalici agri in Cherroneso Ci.; po skladu mestnih imen: ut Athenienses Chersonesum colonos vellent mittere N., se enim domum Chersonesi (loc.) habere N. — Soobl. Chersonēnsus -ī, f Herzonenz: Iust. Od tod adj. Chersonēnsis -e herzonenški: totum Chersonense latus Mel.

3. Cher. Hēraclēa ali Cher. Hēracleōtārum Heraklejski Herzonez, mesto na zahodnem obrežju Tavrskega Herzoneza: Plin.

4. Cher. Rhodiōrum Rodski Herzonez, rt v Kariji nasproti otoka Rodosa: Plin.

5. Chersonēsus, pokrajina s predgorjem v Argolidi: Mel.

6. Chersonēsus, mesto s pristaniščem v egipt. Mareotidi: Auct. b. Alx.

Chrȳsa -ae, f in Chrȳsē -ēs, f (Χρύση) Hriza,

1. mizijsko mesto z Apolonovim svetiščem, v katerem je bil svečenik Hriz (Chrȳsēs), Hrizidin (Chrȳsēis) oče: O. (z obl. Chrȳsa), Mel. in Plin. (z obl. Chrȳsē).

2. otok pri Kreti: Plin. (z obl. Chrȳsa), Mel. (z obl. Chrȳsē).

4. azijsko predgorje: Plin. (z obl. Chrȳsē).

Chytros -ī, f (Χύτρος) Hiter, ciprsko mesto: O.

Cibalae -ārum, f Cibale, mesto v Spodnji Panoniji blizu današnjih Vinkovcev: Amm., Eutr. Od tod adj. Cibalēnsis -e cibalski: Amm.

Cibyra -ae, f (Κιβύρα) Kibira,

1. bogato obrtniško mesto v jugozahodni Mali Aziji: Ci., L., Plin. Od tod
a) subst. Cibyrātēs -ae, m, f (Κιβυ-ράτης) Kibirec, Kibirka, iz Kibire: fratres Cibyratae Ci. ep.; pl. Cibyrātae -ārum, m Kibirci, preb. Kibire: Ci. ep., L., Plin.
b) adj. Cibyrāticus 3 (Κιβυρατικός) kibirski, iz Kibire: forum Ci. ep., canes Ci. (izvrstni sledilni psi), negotia H., iurisdictio Plin., civitas T.

2. pamfilijsko mesto ob kilikijski meji: Plin.

ciljn|i (-a, -o)

1. Ziel- (jezik die Zielsprache, krog der Zielkreis, trak das Zielband, črta die Ziellinie, naprava Zieleinrichtung/Zielvorrichtung/ das Zielgerät, skupina die Zielgruppe, šport ravnina die Zielgerade, vojska področje das Zielgebiet)

2. (namembni) Bestimmungs- (kolodvor/železniška postaja der Bestimmungsbahnhof, luka/pristanišče der Bestimmungshafen, mesto pošiljke der Bestimmungsort)

Cimmērium -iī, n Cimerij, staro kampansko mesto blizu Avernskega jezera: Plin. Od tod adj. Cimmērius 3 cimerijski, iz Cimerija: Sibylla Lact.

cincinnātus 3 (po zgledu pt. pf. iz cincinnus izveden adj.) kodrastih las, kodrast, kodrav: moechus Pl., consul, ganeo Ci., stellis iis, quas Graeci cometas, nostri cincinnatas vocant Ci. lasate zvezde, repatice. Kot nom. propr. Cincinnātus -ī, m Cincinat = Kodrež, Koder, Kodrè, Kodroglavec, priimek rodbine Kvin(k)cijevega rodu. Poseb. L. Quin(c)tius Cin. Lucij Kvin(k)cij Cincinat, consul suffectus l. 460, diktator l. 458, na to častno mesto poklican naravnost od oranja na polju, zastopnik starorim. preprostosti in pravičnosti: Ci., L., Val. Max.

cingere^*

A) v. tr. (pres. cingo)

1. obdati, obdajati; okleniti, oklepati; objeti:
cingere una città di mura obdati mesto z obzidjem
cingere l'orto con una siepe ograditi vrt z živo mejo
cingere d'assedio pren. oblegati

2. opasati:
cingere la vita con una fascia s trakom se opasati
cingere la spada, le armi pren. oborožiti se
cingere la corona pren. postati kralj
cingere le braccia al collo di qcn. koga objeti

B) ➞ cingersi v. rifl. (pres. mi cingo) opasati se; dati si okoli pasu, na glavo:
cingersi d'alloro pren. s slavo se ovenčati

Cingilia -ae, f Cingilija, vestinsko mesto: L.

cingulum -ī, n(cingere)

1. pas (ženski in moški): Eccl., solvere cingulum uxoris Varr. ap. Non., cingulo succinctus Petr.; pesn. zaradi metrike pogosto pl. nam. sg.: Penthesilea furens... aurea subnectens... cingula mammae V., dedit acre decus fecundaque monstris cingula Val. Fl.; pren. kot znamenje vzdržnosti: erit iustitia cingulum lumborum eius Vulg.

2. orožni prepas, jermen za meč, ki so ga nosili čez ramo: Cl.; pesn. v pl. nam. sg.: Stat., aurea bullis cingula V.; kot častno znamenje v vojaški in nevojaški službi: Cod. Th., Cod. I.; od tod met. vojaški stan, državna služba: cingulum deponere Cod. I. stopiti iz vojaške službe, sine cingulo constituts Cod. I. izven službe, binis aut ternis pluribusve mereri cingulis Cod. I.

3. podprsnica za živali: cingula aurata Ap., ruptis equorum cingulis Fl., phalerae et cingula Serv. — Kot nom. propr. Cingulum -ī, n Cingul, mesto in gorska trdnjava na Picenskem ob umbrijski meji: Ci. ep., C.; isto tudi Cingula saxa: Sil. — Od tod adj. Cingulānus 3 cingulski: ager Front.; subst. Cingulānī -ōrum, m Cingulci, preb. Cingula: Plin.

Cios (Cius) -iī, f (Κίος) Kij, obmorsko mesto v zahodni Bitiniji: L., Mel., Plin. Od tod preb. Ciānī -ōrum, m Kijci: L.

Circēī -ōrum, m Kirkeji, mesto in predgorje v Laciju: Ci. ep., L., H. Od tod adj. Circēiēnsis -e kirkejski: ostreae Plin.; subst. Circēiēnsēs -ium, m Kirkejci, preb. Kirkejev: Ci.

circuitiō (circumitiō) -ōnis, f (circumīre)

I.

1. abstr. hoja v krogu (okrog), kroženje, krožitev, sukanje, vrtenje: c. tympani plani Vitr., efficere modicas circumitiones (tympani) Vitr., orbiculorum circumitiones Vitr.; pren.: insecuti temporis c. Cod. I. (pre)tek.

2. konkr.
a) krožna pot (črta), krog, obod: liberata c. Vitr. krog na vodoravnem, celeriter consequi iustam circumitionem Vitr. pravšnje mesto na svoji krožni poti.
b) krožni zavoj: collocanda oppida sunt... circumitionibus Vitr., in cursibus et circumitionibus (namreč vodovodov) spiritus naturales aliter atque aliter fiunt Vitr., munimentum fluminis circumitione vallatum Amm.; met. α) površina kroga: Vitr. β) hodnik, hodišče: cum haberent singula tabulata circumitionem cubitorum ternum Vitr., duo triclinia cum circumitionibus inter se spectantia Vitr. γ) oblina: extrema tympani circumitio Vitr. valjasta oblika bobna.
c) ovinek, okoliš: sin autem non longum erit circumitio Vitr. eius montis iugum oras maris Hadriatici pertingit circumitionibus Vitr.; pren. ovinek, okoliš(i) v govoru ovinek v govoru, posredno postopanje: ita aperte ipsam rem modo locutus es, nihil circumitione (po drugih circum itione) usus es Ter., hic (Epicurus) circumitione quadam deos tollens Ci. nekako ovinkoma, quid opus est circumitione et amfractu? Ci., quid sibi volunt ambitus isti et circumitiones? Fr.; od tod ret. circuitio (= περίφρασις) opis: Corn.
č) okrožje, obseg: orbis terrae Vitr., duorum stadiorum habere ambitionis circumitionem Vitr.

— II. obhajanje, voj. obhod vojaških straž, (nočna) obhodna straža: circumitio ac cura aedilium plebi erat L.

Cirrha -ae, f (Κίῤῥα) Kira, Apolonu posvečeno mesto ob ustju Plejsta, delfsko pristanišče: L., Lucan. idr.; met. = delfsko pristanišče: seu sponte deorum Cirrha silet Lucan. — Od tod adj. Cirrhaeus 3 (Κιῤῥαῖος) kirski: campi Plin.; pesn. = Apolonov, delfski: templa Sen. tr., Cirrhaea vates (= Apollo) Iuv., Cirrh. antra Lucan., Sil., secreta Lucan., hiatus Stat.

Cirta -ae, f Kirta, mesto in bojišče v Numidiji (pozneje po Konstantinu Constantia, zdaj Constantine): S., L. Od tod preb. Cirtēnses -ium, m Kirčani: L., T., Fr., Dig.

citation [sitasjɔ̃] féminin navedba, citat; juridique poziv (pred sodišče), pozivnica; militaire pohvala, častna omenitev

citation en justice poziv pred sodišče
citation à l'ordre du jour (militaire) javna pohvala
prendre, relever une citation dans un livre navesti mesto iz neke knjige