Franja

verrēs -is, m (iz *versēs; indoev. kor. *u̯ers namakati, škropiti označuje moška bitja, enako kot indoev. kor. *ers- [gl. rōs] in skr. ukṣáti škropi : ukṣán- bik; prim. skr. varṣam, varṣaḥ dež, vár̥ṣati dežuje, vr̥ṣaḥ, vr̥ṣa-bháḥ bik, vr̥ṣniḥ moški, oven, vr̥ṣan- samec, mož, žrebec, gr. ἕρση (ἔρση) = ἐέρση Hom. = dor. ἔρσα = kretsko ἄερσα rosa, ἄρρην, [Ƒάρρην], ἄρσην, ἔρσην moški, let. versis vol, govedo) merjasec, tudi prašič: Varr., H., Col., Ph.; metaf. zaničlj. o človeku: Pl. Kot nom. propr. C. Cornelius Verres Gaj Kornelij Ver, zloglasni propretor na Siciliji v letih 73—71, ki ga je Cicero(n) tožil zaradi izsiljevanja; še preden je bil obsojen, je prostovoljno odšel v pregnanstvo, kjer je umrl l. 43: Ci.; v besedni igri: in labores Herculis hunc „verrem“ non minus quam illum aprum Erymanthium referri oportere Ci. Od tod adj.
a) Verrius 3 Vêrov: lex Ci.; subst. Verria -ōrum, n (sc. sollemnia) Verova slovesnost, ki jo je Ver sam ukazal prirediti na Siciliji sebi v čast: Ci.
b) Verrīnus 3 Vêrov: ius Ci. = Verovo pravo, pa tudi = prašičja juha, cauda (gl. to besedo) Ci.; subst. Verrīnae -ārum, f (sc. actiones) Ciceronovi sodni govori proti Veru: Prisc., M.

Opomba: Nom. sg. verris: Varr.

verrūca -ae, f (iz *u̯ersūca; indoev. baza *u̯ers-, *u̯r̥s dvignjeno (mesto ali prostor) iz kor. *u̯er- dvigati, (po)vzdigniti; prim. skr. várṣman- višina, vrh, sl. vrh, lit. viršùs zgornje, vrh, let. vìrsus vrh, stvnem. werna = nem. Werre ječmenasta sokrvična bula v veki, stvnem. warza = nem. Warze bradavica)

1. izrastek
a) na človeškem telesu, bradavica, verúka: Plin.; pren. hibica, napakica, majhna pomanjkljivost (naspr. tuber = velika hiba): qui ne tuberibus propriis offendat amicum postulat, ignoscet verrucis illius H.
b) na draguljih: Plin.

2. metaf. (zemeljska) grba, nizek grič, vzpetina; hiperbola o neki vzpetini: Ca. ap. Gell.

version [və́:šən] samostalnik
prevod (v drug jezik); vaja v prevajanju; verzija, različica, ena od več različnih pripovedi (razlag, pojmovanj); način prikazovanja, tak prikaz ali stališče
medicina verzija, obrnitev otroka v pravilen položaj v maternici pred rojstvom; model, oblika, izvedba

a new version of the Bible nov prevod biblije
Authorised Version prevod biblije iz let 1604-1611
Revised Version prevod biblije iz let 1870-1884
I have heard several versions of what happened slišal sem več verzij o tem, kar se je zgodilo

vès (vsà, vsè)

A) adj.

1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé

3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

B) pron.

1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

Vesta -ae, f (gr. ἑστία [iz *Ƒεστία] domače ognjišče, Ἑστία Hestija (boginja); indoev. kor. *u̯es svetiti, goreti (prej so besedo izpeljevali iz kor *u̯es- muditi se, (pre)bivati; prim. skr. vásati (on) prebiva, mudi se, vā́stuḥ bivališče, hiša, gr. ἄστυ, got. wisan biti, muditi se, stvnem. wësan biti, nem. gewesen)

1. (domače) ognjišče, ognjiščni ogenj: ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V., renovata focis et paupere Vesta lumina Sil.

2. pooseb. Vésta, po grškem mitološkem izročilu hči Kronosa in Ree, po rimskem mitološkem izročilu pa hči Saturna in Ops (Ops), Jupitrova sestra. V Rimu zelo čaščena Vesta je bila boginja domačega ognjišča in ognjiščnega ognja, domačnosti in čistega družinskega življenja. V njenem okroglem svetišču na jugovzhodnem delu rimskega Foruma ob stari kraljevi hiši (regia) so za njeno bogoslužje skrbele device vestalke (gl. spodaj) pod budnim nadzorom najvišjega svečenika (pontifex maximus), ki je stanoval v kraljevi hiši. Najpomembnejša naloga vestalk je bila skrb za večni ogenj na državnem ognjišču Vestinega svetišča. Ta ogenj, ki so ga obnovili vsako leto 1. marca, je bil tako rekoč podoba boginje (ker v njenem svetišču ni bilo nobenega kipa). Če je ogenj ugasnil, je bilo to zlovešče znamenje za državo; vestalko, ki je bila kriva, da je ugasnil, je pontifex maximus prebičal: Ci., L., V., Plin., Macr., Vestae sacerdos (= pontifex maximus) O. (o Cezarju), Iliaca ali Troica Vesta O. (ker je baje njeno bogoslužje prišlo iz Ilija (Troje) v Italijo z Enejem); elipt.: ad Vestae (sc. aedem) L., H., a Vestae (sc. aede) Ci. ep. Pozneje so Vesto istovetili z drugimi božanstvi, poseb. z boginjo zemlje (Terra = Cybele, Rhea): Serv., Vesta eadem, quae Terra O.; meton. Véstino svetišče: Vesta arsit O. — Od tod adj. Vestālis -e Vésti posvečen, Véstin: sacra Vestalia O. ali subst. samo Vestālia -ium, n: Varr. vestálije, Véstin praznik, ki so ga obhajali 9. junija; foci (ogenj), ara Lucan., cohors Lucan. vestalk, virgo Vestalis Ci., L. idr. ali subst. samo Vestālis -is, f (L., O., Plin., Val. Max.) Véstina devica, Véstina svečenica, devica vestálka, vestálka. Za vestalke (sprva so bile štiri, pozneje jih je bilo šest) je izbral (nav.) pontifex maximus od šest do deset let stare deklice; te so morale zavezane devištvu vztrajati v svečeniški službi celih 30 let: deset let so se učile, deset let so opravljale bogoslužje, deset let pa so poučevale mlajše vestalke: (sc. Numitor) fratris filiae Reae Silviae per speciem honoris, cum Vestalem eam legisset, perpetua virginitate spem partus adimit L., virginem Vestalem ali samo virginem capere Gell., defunctaque virgo Vestalis Laelia, in cuius locum Cornelia … capta est T., virgo Vestalis maxima (najstarejša) Suet., Cornelia Vestalium vetustissima T. šele po 30 letih službe se je smela vestalka vrniti v domačo hišo in se poročiti, a to se je zgodilo zelo redko. če je vestalka prelomila obljubo čistosti, je zagrešila incestum; za kazen so jo živo zakopali na „zločinskem polju“ (campus sceleratus). Vestine svečenice so Rimljani zelo spoštovali; pesn.: Vestales oculi O. oči, kakršne se spodobijo za vestalko = sramežljive oči.

veterānus 3 (vetus)

1. star, mnogoleten, dolgoleten, starejše starolèt, staroléten: Dig. idr., boves Varr., hostis L. prastari sovražnik, pecus, gallinae, vinea, vites Col., vina Sen. ph.

2. klas. le o vojakih: miles veteranus (naspr. tiro) Sen. ph. veterán, star vojak, doslužen vojak, izkušen vojak; nav. v pl. milites veterani ali subst. samo veterāni -ōrum, m veteráni, stari vojaki, dosluženi vojaki, izkušeni vojaki, dosluženci, veteráni. V času republike je moral Rimljan služiti vojaški rok celih 25 let, od Avgusta naprej 20 let; kdor je služil dlje, je sodil med veterane: firmissimus exercitus ex invicto genere veteranorum militum Ci., eos … veteranos, qui pro re publica arma ceperunt … hodieque rem publicam defendunt … , non teneri solum, sed etiam commodis augere debeo Ci., veterani omnes et periti belli erant L., veterani pristinae virtutis memores acriter instare T.; od tod legio veterana L., legiones veteranae C. ali exercitus veteranus Ci., L. sestavljen(a) iz veteranov (dosluženih vojakov, doslužencev); metaf.: veteranus consilio Ambr.

vēxillārius -iī, m (vēxillum)

1. praporščak, zastavonosec, zastavonoša, zastavnik: L., T.; metaf. načelnik, vodja razbojniške čete: sublimis ille vexillarius noster Lamachus Ap.

2. pl. vēxilāriī -ōrum, m veksilárijci (= praporniki)
a) pod enim praporjem združen oddelek stalne vojske, (praporni) odred, odposlan s posebno, le začasno nalogo: ut vexillarios e legionibus ducemque deligerent T.
b) v času cesarjev so vexillarii ali natančneje vexilla veteranorum oddelek veteranov, ki so doslužili 20 oz. 16 let vojaške službe, vendar iz nje še niso bili odpuščeni, ampak le poslani na začasni dopust = veterani veksilárijci, veterani praporniki, veterani dopustniki, ki so bili tudi nekaki rezervisti (prihranjenci), rezervne enote: Veg., Vell. idr., tris praetorias cohortes et mille vexillarios … veterano exercitui obicere T., legio sexta et tredecim vexillariorum milia sequebantur T.

viaje moški spol potovanje, prepotovanje; pot

viaje aéreo potovanje z letalom; (po)let
viaje alrededor del mundo potovanje okoli sveta
viaje de bodas (ali novios) poročno potovanje
viaje circular, viaje redondo krožno potovanje
viaje de ida y vuelta potovanje tja in nazaj
viaje de instrucción, viaje de estudio(s) študijsko potovanje
viaje de placer, viaje de recreo potovanje za rekreacijo
viaje (de) a pie peš potovanje
viaje por mar, viaje marítimo potovanje po morju
viaje por tierra, viaje continental potovanje po kopnem
aparato de viaje foto aparat za potovanje
¡buen viaje! srečno pot!
acortar, interrumpir, prolongar, proseguir, terminar el viaje skrajšati, prekiniti, podaljšati, nadaljevati, končati potovanje
estar de viaje biti na potovanju
salir (ali irse, partir) de viaje iti na potovanje, odpotovati
regresar (ali volver) del viaje vrniti se s potovanja

vībīx -īcis, f (sor. z vibrāre; prim. let. wībele proga, maroga, wīle šiv, proga, brazgotina) proga (od udarca), maroga, progasta podplutba, modrica, oteklina, brazgotina (od udarcev), starejše krotovíca: Ca. ap. Non., Pl. ap. Varr., Fest., Prisc., insignitas iniurias, plagas, verbera, vibices, eos dolores atque carnificinas per dedecus Ca. ap. Gell, si puteal multa cautus vibice flagellas Pers., verberum vulnera atque vibices pellibus ovium recentibus inpositis obliterantur Plin., quale[s] illic homunculi vibicibus livid[in]is totam cutem depicti Ap., erubescit apud eos, si qui non infitiando tributa plurimas in corpore vibices ostendat Amm.; pren.: introspice ulcera et vibices animae eius Ambr. — Soobl. vībex -īcis: Prisc. (z obema obl.), Adamantius Martyrius ap. Cass.

vīcēnārius 3 (vīcēnī) dvajset vsebujoč (imajoč), dvajseten, dvajsetiški: lex quina vicenaria (quinavicenaria, quinivicenaria) Pl. = Pletorijev (Plajtorijev) zakon (lex Plaetoria; kdaj je bil sprejet, se ne ve natančno), ki je še ne 25 let stare Rimljane ščitil pred oderuštvom s tem, da jim je prepovedoval izposojo denarja, fistula Vitr., Front. cev iz 20 palcev široke pločevine; subst. vīcēnārius -iī, m dvajsetletnik: Arn.

vĭcia¹ -ae, f (indoev. kor. *u̯ei-q- [domnevno razširjena iz kor. *u̯ei(ā x)-] upogniti (upogibati), sločiti, viti; prim. skr. vī́ciḥ prevara, zavajanje, zapeljanje [osnovni pomen: „upogibanje“, „gib“], lat. vincīre, viēō, vītis, vitium, vītō, let. wīkt postati prožen (gibek), usločiti se, wīkne vitica) bot. grášica: Ca., Varr., V., O., Col., Plin.

vīcus -ī, m (iz *u̯oik̑os, indoev. kor. *u̯īk-; prim. skr. vēśáḥ hiša, viṭ, víś- hiša, bivališče, vēśāḥ sosed, veśman hiša, bivališče, umbr. vocu-com, acc. vuku, vuku-kum, lat. vīcīnus, lat. vīlla [iz *vīcsla], gr. οἶκος [iz Ƒοῖκος] hiša, οἰκία hiša, οἰκέω stanujem, οἴκαδε domov, sl. vas, lit. viẽšpat(i)s gospodar, let. wêsis, vìesis gost, got. weihs = stvnem. wich vas, nem. Weichbild obrobje, obmestje)

1. podeželski dvorec, podeželsko (vaško, kmečko) posestvo, kmetija, domačija, zunanje obzidje, ograda: ad me scribis te vicum vendituram Ci. ep., quid vici prosunt aut horrea? H.

2. sinekdoha vas, naselje, zaselek, selišče (starejše selo), trg: maritimus vicus L., exurere vicos Ci., oppida … , vicos … , reliqua privata aedificia incendunt C., iura dare per pagos vicosque T.

3. meton. mestni (pre)del, mestni okraj, mestna četrt, vrsta hiš, cesta, ulica: O., Petr., Iuv., Suet., Veg. idr., nullum in urbe vicum … esse dicebant in quo non Miloni conducta esset domus Ci., vicos plateasque inaedificat C., deferar in vicum vendentem tus et odores (= Velabrum) H., dimensis vicorum ordinibus et latis viarum spatiis T., vicus Cyprius, Tuscus, Iugarius, sceleratus L. (imena cest v Rimu; gl. ustrezne adj.), magistri vicorum L. ulični predstojniki.

vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive

dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
nič ni vídeti there is nothing to be seen
na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
vídeti je zdrav he looks well
vídeti je, da... it seems that...
vídeti v prihodnost to see into the future
vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
če prav vidim if my eyes do not deceive me
iz tega se vidi hence it appears
jasno se vidi it is clear
na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
vreden, da se vidi worth seeing
sam lahko vidiš you can see it for yourself
malo se vidiva we see little of each other
sam sem to videl I saw it myself
nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
videl sem smrt od blizu I looked death in the face
mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
videl je že lepše čase he has seen better times
si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
naj te več ne vidim! don't let me see you again!
rajši vidim, da ne prideš you had better not come
ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
videl sem, kako je padel I saw him fall
bomo videli! we shall see!, wait and see!
bomo že videli we'll see, time will tell
to bomo še (šele) videli that remains to be seen
rad bi to videl! I'd like to see that!
videl bo, kdor bo živel live and learn

vieillir [vjɛjir] verbe transitif, verbe intransitif (po)starati (se); delati starega; postati star; zastarati, priti iz rabe; figuré hirati, izgubiti moč; dobiti gube; veneti

se vieillir delati se starega
il a vieilli de 10 ans postaral se je za 10 let
cette mode a vieilli ta moda je prišla iz rabe, se je preživela
cette coiffure vous vieillit ta pričeska vas dela starejšo
laisser vieillir le vin pustiti vino ležati, da se izboljša
vous me vieillissez de 3 ans imate me za tri leta starejšega (kot sem v resnici)

vigeō -ēre -uī (prim. vegeō, vegetus)

1. imeti življenjsko moč, (telesno in duševno) biti pri močeh, biti pri polni moči, biti čil, biti čvrst, biti krepek (krepak), biti močen (močan), biti okreten, biti trden, biti živahen, živeti (in gibati se): Lucr., Sen. tr., Q., Aug., Amm. idr., quod viget, caeleste est Ci., Romani vigentes corporibus (naspr. fessi) L., Alpes vobis integris ac vigentibus transitae L., vigent in corpore vires O., (sc. sanguis), quo vivimus vigemusque L., viget aetas, animus valet S. smo v cvetu let, smo v najboljši dobi, cum corporibus vigere et deflorescere animos L., sive occiderit animus sive vigeat Ci., nos animo … vigemus Ci. ep. srce mi še ni upadlo, alii autem tum maxime mentes sapientium ac fortium virorum, cum ex corpore excessissent, sentire ac vigere? Ci., vigebat in pectore L. bil je živahnega duha, qui memoriā vigent Ci. ki imajo dober spomin, ki pomnijo, cuius memoria vigebit Sen. ph., vigui rege Persarum beatior H. živel sem; pesn.: (sc. Fama) mobilitate viget V. njena moč je v gibčnosti.

2. metaf. cveteti, cvesti, imeti veliko moč (veljavo), biti v čislih, sloveti, uživati sloves (ugled), biti ugleden, veliko veljati, sloveti: Naev. ap. Gell., Caelius in Ci. ep., Col., Q., Val. Fl. idr., vigebant studia rei militaris Ci., in pace iacēre quam in bello vigere maluit Ci., quem (sc. Philonem) in Academia maxime vigere audio Ci., Lacedaemonius Leonidas, Thebanus Epaminondas viget Ci. se bleščita v njihovih govorih, multa saecula viguit Pythagoreorum nomen Ci., qui ante victores (kot zmagovalci) viguerant N., dum (sc. Palamedes) regum conciliis (v kraljevskem zboru) vigebat V., magnae viguere Mycenae O., iuvenum ritu florent modo nata vigentque H., summo in honore vigere Lucr. največ veljati; z abl.: qui summis honoribus et multa eloquentia viguerant T., auctoritate (opibus) vigere apud aliquem T., laudis vigeat certamine miles Tib.; occ. (o šegah, nazorih idr.) biti v navadi, gospodovati, biti na vrhu (vrhuncu), vrhovati: audacia, largitio, avaritia vigebant S., ubi acris invidia atque vigent ubi crimina H.

vihár storm; thunderstorm; tempest; hurricane; (na morju) gale

vihár smeha gale of laughter
vihár odobravanja storm (ali a tempest) of applause
peščeni vihár sandstorm
področje, pas vihárjev storm zone, storm belt
mir, tišina pred vihárjem lull before a storm
vihár v kozarcu vode (figurativno) storm in a teacup
ves dan je divjal vihár the storm raged all day
dvigniti vihár to stir up a storm
sončni zahod, ki naznanja vihár a stormy sunset
pustiti, da vihár mine to let the storm blow over

vireō¹ -ēre (etim. beseda ni natančno pojasnjena; menda sor. s skr. jīráḥ živahen, gr. διερός živ, svež, let. dzīras (pl.) pojedina, domnevno tudi sl. žir; prim. lat. vīvō)

1. zeleneti, zelen biti: Pr. idr., arbores aliae semper virent, aliae hieme nudatae Ci., fronde virere novā V., serpens squamā virere recenti solet O. zelenkasto se lesketati, zelenkasto spreminjati se, pectora felle virent O., Taygeti virent metalla Mart. od (zelenega) marmorja.

2. metaf. biti čvrst, biti krepek (krepak), biti živahen, biti svež, biti v cvet(j)u (moči): Cl. idr., virebatque integris sensibus (sc. Camillus) L., dum virent genua H. Od tod adj. pt. pr. virēns -entis
a) zeleneč, zelen: hedera H., cultor virentis agelli H., mare Gell.; subst. virentia -ium, n rastlinje, rastlinstvo, rastline: Col.
b) metaf. mladostno čvrst, čil, krepek (krepak), živ, živahen, svež, cvetoč, mladosten, močen (močan): virentis … Chiae (sc. puellae) pulchris … in genis H., donec virenti canities abest morosa H., aevi flore virens Sil., puelli puellaeque virenti florentes aetate Ap., mente virens Stat., virium gloria virente florere Iust.; occ.: virens in Aetna flamma H. ki živi (biva) v Etni.

vista [vístə] samostalnik
razgled, pogled, dogled
figurativno perspektiva, možnost, upanje
arhitektura dolg hodnik, koridor; vrsta (niz) (sob); vrsta, slika; spomin, pogled nazaj; aleja, drevored

a vista of years vrsta let
vista dome razgledna kupola (v ameriških železniških vozovih)
dim vistas of his youth nejasni (megleni) spomini na njegovo mladost
this discovery will open new vistas to odkritje bo odprlo nove perspektive (možnosti)

višinsk|i (-a, -o) hochliegend, hochgelegen; Höhen- (let der Höhenflug, pas die Höhenzone, rekord der Höhenrekord, veter der Höhenwind, zrak die Höhenluft, favna die Höhenfauna, flora die Höhenflora, klima das Höhenklima, kota der Höhenfestpunkt, lestvica die Höhenskala, meja die Höhengrenze, naselbina die Höhensiedlung, razlika der Höhenunterschied, zdravilišče der Höhenkurort, žarčenje die Höhenstrahlung)
letalstvo višinski rep das Höhenleitwerk
višinsko krmilo das Höhenruder
višinski stabilizator die Höhenflosse
višinsko (po višini) nach Höhe

višínski de hauteur, d'altitude, de niveau

višinska bolezen mal moški spol d'altitude (ali des montagnes)
višinska črta (na zemljevidu) courbe ženski spol de niveau, isohypse ženski spol
višinska izguba (letala) perte ženski spol d'altitude
višinsko krmilo (pri letalu) gouvernail moški spol (ali gouvernes ženski spol množine) de profondeur
višinski (po)let vol moški spol à haute altitude
višinska razlika différence ženski spol de niveau, dénivellement moški spol
višinski rekord record moški spol d'altitude
višinsko sonce (aparat) soleil artificiel, lampe ženski spol à rayons ultraviolets
višinska točka (na zemljevidu) cote ženski spol (de niveau, d'altitude)
višinsko zdravilišče station ženski spol d'altitude
višinski zrak air moški spol en altitude