góba botanika champignon moški spol ; zoologija éponge ženski spol ; (bolezen) lèpre ženski spol
drevesna goba polypore moški spol
hišna goba mérule ženski spol
kresilna goba amadou moški spol
strupena goba champignon vénéneux
užitna goba champignon comestible
iti gobe nabirat aller chercher des champignons, aller aux champignons
piti kot goba boire comme une éponge, avoir une éponge dans le gosier
Zadetki iskanja
- góba (-e) f
1. bot. fungo:
nabirati gobe raccogliere funghi
rasti kakor gobe po dežju venire su come i funghi
strupene gobe funghi velenosi
užitne gobe funghi commestibili, mangerecci, eduli
kresilna goba esca
hišna goba fungo delle case, struggilegno (Merulius lacrimans)
betičaste gobe clavariacee (Clavariaceae)
cevaste gobe, cevarke boleti (Boleti)
lističaste gobe agaricacee (Agaricaceae)
2. (kar je po obliki podobno gobi)
atomska goba fungo atomico
goba za krpanje uovo da rammendo
3. spugna:
morska, plastična goba spugna, spugna artificiale
4. pren. (pijanec) spugna:
piti kakor goba bere come una spugna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti gobo v želodcu bere come una spugna
pren. iti po gobe morire, tirare le cuoia, andare al diavolo, andare in rovina
govori, ko da se je norih gob najedel parla a casaccio, a vanvera - gojíti (-ím) imperf.
1. coltivare, allevare; curare:
gojiti hmelj, čebele coltivare il luppolo, allevare le api
pren. gojiti gada na srcu scaldare una serpe in seno
2. pren. knjiž. (krepiti, razvijati, utrjevati) nutrire, rafforzare, rinvigorire, sviluppare:
gojiti občutek odgovornosti nutrire il senso della responsabilità
gojiti voljo, značaj rinvigorire la volontà, il carattere
3. (biti dejaven na določenem področju) fare, occuparsi, praticare; custodire:
gojiti glasbo fare musica, occuparsi di musica
gojiti šport fare, praticare lo sport
4.
gojiti ljubezen amare
ne gojiti nobenih iluziji non farsi illusioni
gojiti sovraštvo do koga nutrire, covare odio per qcn.
gojiti spoštovanje nutrire rispetto (per)
gojiti upe cullare speranze - gòl (gôla -o)
A) adj.
1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
golo drevje alberi nudi, spogli
gola zemlja terreno brullo
2. (ki je brez obleke) nudo:
gol do pasu a torso nudo
3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
gole stene pareti nude
gola soba stanza spoglia
4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
videti z golim očesom vedere a occhio nudo
biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
elektr. gola elektroda elettrodo nudo
gola zavist pura invidia
bot. goli cvet fiore nudo
zool. goli polž lumacone ignudo
elektr. goli vodnik conduttore nudo
B) gôli (-a -o) m, f, n
našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
sleči do golega denudare
sečnja (gozda)
do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo - golobnjak samostalnik
1. (prostor za golobe) ▸ dúc, galambdúc, galambházvečnadstropni golobnjak ▸ többemeletes galambdúclesen golobnjak ▸ fából készült galambházpostavitev golobnjaka ▸ galambdúcot állítzgraditi golobnjak ▸ dúcot épít
2. izraža negativen odnos (zelo majhen prostor) približek prevedka ▸ tyúkól, egérlyuk
Kadar se moderni arhitekti odločijo urejati bivanjsko okolje, dobiš le golobnjake za čez noč. ▸ Amikor kortárs építészek döntenek a lakókörnyezet rendezéséről, csak egy tyúkólat kapsz éjszakára. - gomazéti (-ím) imperf.
1. brulicare, formicolare, pullulare (tudi pren.):
mravlje so gomazele le formiche brulicavano
po cestah gomazi množica ljudi la folla brulica per le strade
čudne misli mu gomazijo po glavi la testa gli brulica di strani pensieri
2. (imeti neprijeten občutek zaradi kakega dogodka, tudi impers. ) sentire un formicolio:
gomazi mi po vsem telesu sento un formicolio per tutto il corpo - goníti (gónim)
A) imperf.
1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
goniti vesla remare
veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti
2. incitare, spronare; abs. correre;
goniti konja incitare il cavallo
pren. goniti sovražnika incalzare il nemico
3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo
4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare
5. cacciare via, scacciare
6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
lov. pes goni il cane insegue la selvaggina
B) goníti se (-im se) imperf. refl.
1. essere in calore, in fregola
2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi - gôr adv. ➞ gori
1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
ekst. gor in dol qua e là
2. gor — dol:
en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once - górdijski gordien
presekati gordijski vozel couper (ali trancher) le nœud gordien - gós (-í) f
1. zool. oca (Anser); papera:
gos čofota, gaga l'oca sguazza, schiamazza
gojiti, pitati gosi allevare, ingrassare le oche
divja gos oca selvatica (Anser)
njivska gos oca granaiola (Anser fabalis)
2. pejor. oca - gósli violon moški spol
na gosli igrati jouer au (ali sur le) violon - gospá (-é) f
1. signora:
želite, gospa? la signora desidera?
gospe in gospodje signore e signori
rel. nebeška Gospa la Madonna
2. (žena, soproga) signora, moglie; redko padrona
3. (dama) signora, dama:
prava gospa una vera signora
vsaka bi bila rada gospa tutte vorrebbero fare le (gran) signore
4. (poročena pripadnica plemiškega ali meščanskega sloja) signora; donna:
gospa Helena donna Elena - gospód monsieur moški spol , seigneur moški spol , maître moški spol
gospod predsednik (direktor, profesor) monsieur le président (le directeur, le professeur)
vaš gospod oče monsieur votre père
zemljiški gospod seigneur moški spol
spoštovani gospod! (v pismu) Monsieur
biti sam svoj gospod être son propre maître, être indépendant
igrati velikega gospoda faire le (ali jouer au) grand seigneur - gospodínjstvo économie ženski spol domestique, ménage moški spol , intérieur moški spol , foyer moški spol ; enseignement moški spol ménager
skupno gospodinjstvo intérieur moški spol (ali foyer moški spol) en commun
voditi komu gospodinjstvo tenir le ménage de quelqu'un - gospôska (-e) f star. (oblast) autorità; potere:
cerkvena, posvetna gosposka le autorità ecclesiastiche, civili - gospôski distingué, d'un rang élevé, de qualité, aristocratique, noble
gosposki ljudje des gens distingués, la haute volée, familiarno, figurativno le gratin, le dessus du panier
gosposka hiša maison seigneuriale, gentilhommière ženski spol, manoir moški spol
gosposko življenje vie ženski spol de grand seigneur - govoríca langage moški spol , langue ženski spol , parler moški spol , idiome moški spol ; bruit moški spol , rumeurs ženski spol množine , racontars moški spol množine
govorica se širi le bruit court
neosnovane govorice des rumeurs sans fondement
širiti, raznašati govorice répandre le bruit (ali une rumeur) - govoríti parler, discourir, dire, faire (ali prononcer) un discours
govoriti s kom o čem parler à (ali avec) quelqu'un de quelque chose
govoriti francosko (nemško, špansko) parler français (allemand, espagnol)
glasno (tiho) govoriti parler haut (bas)
javno govoriti parler en public
govoriti o politiki (poslih, umetnosti) parler (de) politique (affaires, art)
govoriti resnico dire la vérité
govori se on dit, le bruit court
govoriti je srebro, molčati je zlato la parole est d'argent, mais le silence est d'or - govoríti (-ím) imperf.
1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente
2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.
3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano
4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto
5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro - gòzd bosque m ; selva f ; monte m
gozd zastav un bosque de banderas
visok (nizek) gozd monte m alto (bajo)
bukov (hrastov) gozd hayal m (robledal m)
smrekov gozd pinar m; bosque m de abetos
od samih dreves ne vidi gozda (fig) los árboles le impiden de ver el bosque