Franja

alitare v. intr. (pres. alito)

1. dihati; pihljati; (z nikalnico) pisniti, črhniti:
il vento alitava tra le foglie veter je pihljal med listjem
nessuno alitava nihče ni pisnil

2. pren. knjižno veti

allacciare v. tr. (pres. allaccio)

1. zavezati, zadrgniti, zapeti, stisniti:
allacciare le stringhe, la cravatta, la cintura zavezati vezalke, kravato, zategniti pas
allacciare una vena podvezati žilo
allacciare le acque zbrati vodo iz več izvirov v eno strugo

2. tehn. priključiti, spojiti, povezati

3. pren. skleniti, sklepati, navezati:
allacciare un'amicizia, contatti skleniti prijateljstvo, navezati stike

4. knjižno omrežiti, zapeljati

allappare v. tr. (pres. allappo) vleči skupaj:
allappare le labbra, la lingua vleči skupaj ustnice, jezik

allargare

A) v. tr. (pres. allargo)

1. širiti, razširiti, povečati:
allargare una strada, un vestito razširiti cesto, obleko

2. odpreti, razširiti, razkleniti; razprostreti:
allargare le braccia in segno di rassegnazione razprostreti roke v znak vdanosti v usodo
allargare la mano pren. biti odprtih rok
allargare il cuore pren. tolažiti, tešiti

3. pren. razširiti, povečati:
allargare il proprio campo d'azione razširiti področje dejavnosti
allargare il governo razširiti vlado (s predstavniki drugih strank)

4. pren. ublažiti:
allargare le leggi ublažiti zakone
allargare le redini popustiti uzdo

5. glasba upočasniti, izvajati počasneje

B) ➞ allargarsi v. rifl. (pres. mi allargo)

1. povečati se, razširiti se:
allargarsi nelle spese preveč trošiti
allargarsi con qcn. zaupati se komu

2. pog. preseliti se v večje stanovanje:
appena posso voglio allargarmi brž ko bo mogoče, se preselim v večje stanovanje

3. razširiti se, povečati se (tudi pren.):
la lite si allarga prepir se zaostruje
il cuore mi si allarga čutim se potolaženega, vedrega

4. knjižno odpluti, odriniti

allātrō (adlātrō) -āre -āvi -ātum (za)lajati nad kom; le pren.: Col., Q., (Oceanus) interna maria allatrat Plin. zahrumeva na... morja, magnitudinem eius (Africani) adlatrare L. (kakor pes) bevskati v... velikost, all. aliquem usque et usque Mart., aliquem nigro ore Sil. zavistno tožiti (črniti) koga.

allēgoria -ae, f (gr. ἀλληγορία) prispodoba, alegorija, govorna podoba, čisto lat. imenovana inversio: Ci. (ki piše to besedo le grško), Char., continuus (translationis usus) in allegorias et aenigmata exit Q.

allentare

A) v. tr. (pres. allento) popustiti, popuščati; ublažiti; upočasniti (tudi pren.):
allentare le redini popustiti vajeti
allentare la disciplina ublažiti, zrahljati disciplino
allentare il passo upočasniti korak
allentare i cordoni della borsa pren. razvezati mošnjo, dati denar
allentare un calcio pog. dati brco

B) ➞ allentarsi v. rifl. (pres. mi allento) upočasniti se; pren. pojemati, popustiti, popuščati:
il nodo si è allentato vozel je popustil
l'ira si allentava jeza je pojemala

aller*¹ [ale] verbe intransitif

1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

aller et venir hoditi sem in tja
s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

2. (način):

aller à pied iti peš
aller à cheval jezditi
aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
aller nu pieds iti bos
aller au pas iti v koraku
aller son petit train počasi se pomikati naprej
aller à la file iti v vrsti eden za drugim
aller de front vštric iti
aller de compagnie skupaj iti
il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
vous allez trop loin predaleč greste

3. (smer):

aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
aller à la guerre iti na vojno
aller de place en place iti od kraja do kraja
aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
aller en avant naprej iti
allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
aller à l'eau iti po vodi
aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
aller dehors iti ven
aller en justice iti pred sodišče
aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
aller trouver poiskati
aller voir obiskati, iti na obisk k
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
aller de mal en pis vse bolj se slabšati

4. (dejanje):

aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
aller au feu prenesti visoko temperaturo
aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
aller à l'échec doživeti neuspeh
nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
aller de pair skupaj spadati
aller au plus pressé najnujnejše narediti
aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
aller aux urnes iti na volitve, voliti
aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

5. (pomožen glagol):
(bližnja prihodnost)

je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

6. (izrazi):

les affaires vont bien posli gredo dobro
l'eau va à la rivière voda teče v reko
vous y allez fort! pretiravate!
mon pouls va bien moj pulz je v redu
cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
ainsi va le monde tako je na svetu
il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
il y va de votre vie gre za vaše življenje
cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
(počutje)

comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
ça va to gre, to zadostuje
ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
je vais mieux bolje mi je
(velelnik)

allons! no, no! poslušajte naprej!
allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
allons, dépêchez-vous! pohitite no!
allez-y doucement! (le) počasi!
allez toujours! le, kar naprej!
on y va! takoj! že grem! že prihajam!
je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
va! (je) že dobro! zaradi mene!
va pour ... naj bo ...
va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
vas-y! daj! pogum!
va-t'en! proč s teboj! poberi se!
va-t'en au diable! pojdi k vragu!
allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
le bouton s'en va gumb se komaj še drži
je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi

allier [alje] verbe transitif združiti, združevati, zvezati; (s)kombinirati; zliti, spojiti; v sklad spraviti; technique legirati, zmešati

s'allier združiti se, zvezati se (à, avec z); ujemati se, skladati se, kombinirati se
s'allier à une famille stopiti v svaštvo s kako družino, priženiti se, primožiti se
allier le fer et le cuivre, l'or avec l'argent zliti železo z bakrom, zlato s srebrom
ces deux couleurs s'allient très mal ensemble ti barvi se zelo slabo ujemata

allōdola f

1. zool. škrjanec (Alauda arvensis)

2. pren.
specchietto per le allodole prazni upi, vaba za naivneže

allongé, e [alɔ̃že] adjectif podolgovat, podaljšan; iztegnjen; masculin pluriel, populaire mrtvi, umrli

avoir le visage allongé, une mine allongée (familier) napraviti dolg obraz

allonger [alɔ̃že] verbe transitif podaljšati; iz-, raztegniti; populaire mnogo pretrpeti, argot priznati; verbe intransitif podaljšati se

s'allonger podaljšati se, iz-, raztegniti se, zlekniti se, leči
allonger le pas pospešiti korak
allonger une robe podaljšati obleko
allonger le cou iztegniti vrat
allonger la sauce razredčiti omako
allonger un coup de pied, une gifle à quelqu'un dati brco, klofuto komu
allonger un coup de poing sur la figure de quelqu'un udariti koga s pestjo v obraz
allonger le visage, le nez, la figure (figuré) podaljšati obraz
les jours commencent à allonger dnevi se začenjajo daljšati
(familier) allonger une somme, un pourboire, 100 francs à quelqu'un dati komu neko vsoto, napitnino, 100 frankov
je vais m'allonger un peu malo se bom zleknil

allumer [alüme] verbe transitif pri-, zažgati; (za)netiti; prižgati luč, razsvetliti

allumer l'électricité, la lampe, une cigarette, la radio prižgati elektriko, svetilko, cigareto, radio
allumer le feu zakuriti, napraviti ogenj
allumer l'escalier prižgati lučna stopnišču, razsvetliti stopnišče
la lampe n'allume plus luč ne gori več
allumer la guerre zanetiti vojno
s'allumer prižgati se, vneti se, figuré zasvetiti se
ses yeux s'allument oči se mu zasvetijo

allungare

A) v. tr. (pres. allungo)

1. podaljšati, podaljševati:
allungare un vestito podaljšati obleko
allungare il collo stegovati vrat; pren. dolgo čakati
allungare le gambe pretegniti noge
allungare un libro pog. podati knjigo
allungare la mano prositi
allungare le mani su qcs. pren. krasti
allungare gli orecchi napeti ušesa, pazljivo poslušati
allungare il passo pospešiti korak, podvizati se
allungare uno schiaffo primazati klofuto
allungare le vacanze podaljšati počitnice, dopust
allungare una vocale jezik podaljšati samoglasnik

2. šport podati žogo (daleč naprej)

3. razredčiti, razvodeniti:
allungare il vino razvodeniti vino

B) ➞ allungarsi v. rifl. (pres. mi allungo) podaljšati se, potegniti se:
il ragazzo si è molto allungato fant se je močno potegnil
le giornate si allungano dnevi se daljšajo

aloe vera stalna zveza
1. botanika Aloe vera (rastlina) ▸ aloe vera, aloé veraSok aloe vere hladi in pomirja od sonca razdraženo kožo. ▸ Az aloe vera leve hűsíti és nyugtatja a naptól irritált bőrt.
Aloe vero lahko posadite v lonec in ga postavite na južno okensko polico. ▸ Az aloe verát ültetheti cserépbe, és déli irányba néző ablakpárkányra helyezze.

2. neformalno (gel) ▸ aloe vera, aloé veraPo sončenju bo izdelek, ki vsebuje aloe vero, pomiril in ohladil razdraženo kožo. ▸ Napozás után az aloe verát tartalmazó termék megnyugtatja és hűsíti az irritált bőrt.
Najbolje se obnesejo kreme z aloe vero ali izvlečkom kamilic. ▸ Az aloe verát vagy kamilla kivonatot tartalmazó krémek használnak leginkább.
Aloe vera ter druge blagodejne sestavine kožo pomirjajo, mehčajo, vlažijo in ščitijo. ▸ Az aloe vera és más jótékony összetevők nyugtatják, puhává teszik, hidratálják és védik a bőrt.

alouette [alwɛt] féminin škrjanec

alouette huppée čopasti škrjanec
manger comme une alouette zelo malo jesti
il attend que les alouettes lui tombent toutes rôties (dans le bec) čaka, da mu pečeni golobi padejo v usta

Alpēs -ium, f (αἱ Ἄλπεις) redko in skoraj le pesn. (O., Lucan., Iuv., Fl.) v sg.; gen. Alpis, acc. -em, abl. -e

I. Alpe, visoko gorovje, ki loči Italijo od severa in se mnogoterno razrašča proti severu in vzhodu: C., L., H., O. idr., Alpium murus: Ci. Delijo se na:

1. Alpes maritimae Primorske ali Ligurske Alpe od morja do Padovih izvirov ali gore Vezula (Vesulus, zdaj Monte Viso): Plin., T.

2. Alpes Cottiae: T., Amm. ali Cottiānae: T. (prim. Cottius) Kotijske Alpe od Monte Visa do Cinizija (zdaj Mont Cenis), meja med Galijo in Italijo.

3. Alpes Grāiae (imenovane tudi saltus Grāius: N. ali mons Grāius) Grajske Alpe od Cinizija do Penina (= Velikega Sv. Bernarda): Petr., Plin., T.; Varr. (ap. Serv.) jih imenuje Alpes Graecae Grške Alpe.

4. Alpes Poenīnae Peninske Alpe od Penina do Šentgotharda: T.

5. Alpes Lepontiōrum Lepontske = Graubundske Alpe od Simplona do Adule: C., Plin.

6. Rhaetae Alpes: H. ali R(h)aeticae Alpes: T. Retijske Alpe od Šentgotharda do Ortlerja. Nadaljnji, Rimljanom manj znani deli so:

7. Alpes Tridentīnae: Plin. ali Tridentīna (Alpium) iuga: Fl. Tridentinske, tudi Južnotirolske Alpe, kjer izvira Adiža.

8. Noricae Alpes (srednjeveško ime) Noriške (Solnograške ali Salzburške) Alpe, tudi Ture imenovane = Norici Alpium tumuli Fl.; prim.: Norica castella in tumulis V.

9. Alpes Carnicae Karnijske Alpe od izvira Drave do Karavank na vzhodu: Plin., pri L. (XXXIX, 54) imenovane samo Alpes.

10. Alpes Iūliae Julijske Alpe, ločijo Kranjsko od Furlanije; imenovane po Juliju Cezarju in Avgustu, ki sta zgradila po njih ceste in jih tako naredila prehodne: T. Alpes Venetae Beneške Alpe jih imenuje: Amm. —

II. pesn. met. sploh planine, visoko gorovje: Lucan. (o Apeninih), geminae Alpes Sil. ali binae Alpes Prud. (o Alpah in Pirenejih). — Od tod adj.

1. Alpicus 3 alpski, planinski; subst. Alpicī -ōrum, m planinci: N.

2. Alpīnus 3 alpski, planinski, z Alp (planin): boreae, nives, gaesa V., hostis (= Galli) O., amnis L., gentes L., Plin., mures Plin. marmotice. — Kot nom. propr. Furius Alpīnus Furij Alpin, naduti pesnik brez estetskega okusa in zelo životen, od tod (dvoumno): turgidus Alpinus H. (Sat. I, 10, 36; prim. Sat. II, 5, 41).

alsus 3 (algēre) hladeč, hladen, krepilen, poživljajoč, le v neutr. komp.: nihil quietius, nihil alsius Ci. ep.

altāria -ium, n predklas. in klas. le v pl. (zato tudi vezano le z ločilnimi števniki), pozneje tudi v sg. v oblikah altāre -is, n: Ap., Eccl., slovničarji, altar -āris, n: Eccl., abl. altārī: Petr., acc. tudi altārem: It., altārium -iī, n: Eccl.

1. nastavek na darilni mizi (āra) za sežiganje žrtev, darilno ognjišče: altaria sunt, in quibus igni adoletur P. F., structae diris altaribus arae Lucan., aris altaria imponere Ps.-Q.

2. (veliki, žgalni) žrtvenik s takim nastavkom: Sen. tr., Plin., Stat., multo sanguine maesti conspergunt aras adolentque altaria donis Lucr., castis adolet dum altaria donis V., neque impositis ardent altaria fibris V., en quattuor aras: ecce duas tibi, Daphni, duas altaria Phoebo V., inter aras et altaria Plin. iun.; kot pravi pl. tant. le o enem žrtveniku: ab altaribus... fugatus Ci., fama est... Hannibalem... altaribus admotum... iure iurando adactum... L., altaria et aram complexa T., infuso super altaria mero Suet., sumptis in manus altaribus Iust.

alter -era -erum (iz *aliterus, komp. k alius, alis, prim. gr. ἀλλό-τρ-ιος)

1. eden (drugi) od dveh ali obeh: alter exercitus L., (Agesilaus) fuit... altero pede claudus N. na eno nogo, Spartam cum oppugnavit, alterum tenuit cornu N. je poveljeval enemu krilu, non uterque, sed alter Ci., aut uterque aut certe alter L., aut alter aut invicem uterque Q., ita est utraque res sine altera debilis Ci., consules alter ambove, S. E. V. (= si eis videbitur ali videatur ali videretur) en konzul ali oba, konzula vsak zase ali oba skupaj (stalno besedilo senatskih sklepov), npr.: uti... consules, alter ambove, S. E. V., rationem agri habeant Ci., uti... consules, alter ambove, S. E. V., cognoscerent, qui ager iis coloniis esset Ci.; tudi obratno:... consules ambo alterve, si iis videbitur,... Front.; po tem: parentes ambo alterve Gell.; s partitivnim gen.: absente consulum altero ambobusve L.; nam. gen. kak predlog: alterum de duobus Ci., alter ex censoribus L., altera ex duabus causis Sen. ph. V pl. stoji alter le pri subst., ki so pl. tant., npr.: alteris iam litteris nihil ad me de Attica Ci. ep., alteris castris pervenit ad oppidum Cu., ali pa, če označuje določeni subst. v pl. več stvari kot eno celoto: ad Brutumque nostrum hos libros alteros quinque mittemus Ci. (prvih pet knjig, namreč „de finibus“, mu je bil že prej poslal). Distributivno: Ca., Kom., L. idr., quorum (consulum) alter exercitum perdidit, alter vendidit Ci. eden — drugi, finis alterius est honestas, alterius turpitudo Ci., altera ex parte Bellovaci... instabant, alteram Camulogenus... instructo exercitu tene-bat C.; nam. tega ret. izmenično: alter — hic, alter — iste Ci., alter — ille Fl.; nam. drugega alter stoji kak subst. (nom. propr.): Epaminondae, Leonidae..., quorum alter (sc. Epam.)... quaesivit, Leonidas autem... Ci.; en alter včasih izpuščen: duae turmae haesere: altera metu dedita hosti, pertinacior (sc. altera)... L. V pl., če sta distributivno postavljena pojma kolektivna: alteri dimicant, alteri victorem timent Ci. en del — drugi, eni — drugi, alteri se in montem receperunt, alteri ad impedimenta se contulerunt C.; alternativno: alter alterius... ova frangit Ci. drug drugega, alter alteri inimicus erat C. drug drugemu, uterque vociferari et certatim alter alteri obstrepere L., horum ex altera in alterius familiae locum fieri non licebat N., alter censor alterius iudicium non reprehendit Ci. V pl. (kakor pri distributivni rabi): alteri alteros aliquantum attriverant S.; kot apoz. v sg. pri pl.: quod cum accidisset, ut alter alterum necopinato videremus, surrexit statim Ci., si quidem istis... duae res maximae altera alteri defuit Ci., Sergius Verginiusque, noxii ambo, alter in alterum causam conferunt L., domus et villa altera ad alterum consulem transferebantur Ci. ena enemu, druga drugemu; nam. dvojnega alter tudi: unus alteri Pl., uterque — alterum Ci., alteruter alterum N., utrique alteris freti S., neutrum eorum contra alterum iuvare C., ut neutra alteri officiat, ut nemo sit alteri similis Q.

2. occ.
a) (kot števnik) α) drugi: C., L., H. idr., proximo, altero, tertio die Ci., quadriennio post alterum consulatum Ci., tu nunc eris alter ab illo V. drugi za onim (ki je prvi), haec fuit altera persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut... (le toliko za prvo) N., unum genus est eorum, qui possessiones habent, alterum, qui dominationem exspectant, tertium genus est aetate iam adfectum, quartum sane varium Ci.; poseb. pri deseticah in stoticah vrstilnih števnikov: altero vicesimo die Ci. (na) 22. dan, centesima lux est haec ab interitu P. Clodii et opinor altera Ci. 102. dan, anno trecentesimo altero, quam Roma condita erat L. v 302. letu po ustanovitvi mesta Rima, annus alter ab undecimo V. 12. leto. Adv. alterō drugič: Fest. β) alterum tantum Ci. še enkrat toliko; večinoma v abl. mensurae: altero tanto maior Ci. ali longior N. še enkrat tako velik, dolg, dvakrat večji, daljši. γ) unus et (atque, aut, vel) alter (za označitev določenega števila) eden ali dva: unus et alter dies intercesserat Ci.; (za označitev nedoločnega števila) eden in drugi, ta in oni = kaka dva, nekaj (nekoliko, malo) jih, malokateri: testis unus et alter dicit breviter Ci., una atque altera aestas potest Galliam vinculis astringere Ci., experiendam rem in uno aut altero esse L., versus concinnior unus et alter H. δ) pren. pri apelativih in apelativno rabljenih lastnih imenih drugi = po svojih lastnostih imenovanemu apelativu enak: Verres alter Orcus Ci., altera patria,... Messana Ci., Hamilcar, Mars alter L., prope Hannibal alter Aur., prope alter Camillus Cl.; od tod (o iskrenih prijateljih): alter ego Ci. drugi jaz, tamquam alter idem Ci. drugi jaz sam, ves jaz, moja zrcalna podoba.
b) nasproten, protiven: signum Cupidinis ex marmore, ex altera parte (nasproti mu) Hercules ex aere Ci., amicis suis potestates dederant, alterius factionis principes interfecerant N. nasprotne stranke, altera pars Ci., L. idr. nasprotna stranka, altera ripa C. onstranski; pesn. evfem. drugačen, različen, spremenjen: metuit secundis alteram sortem... pectus H. spremenjene usode = nesreče, quotiens te speculo videris alterum H. čisto spremenjenega = grdega; tako tudi v avgurskem jeziku altera (= infausta) avis zlovešča ptica: P. F.
c) drugi = bližnji, sočlovek: qui alteri exitium parat, eum scire oportet sibi paratam pestem parem Enn. ap. Ci. (prim. pregovor: „kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade“), qui alterum incusat probri, eum ipsum se intueri oportet Pl., si cum altero contrahas Ci., qui nihil alterius causā facit Ci.; poseb. z nikalnico: Pl., ne sit te (abl. compar.) ditior alter H., Fonteius... Antoni, non ut magis alter, amicus H.

Opomba: Gen. sg. praviloma alterīus, pri daktilskih pesnikih (zaradi metruma) alterius: rúrsus et álteriús lentúm convéllere vímen V.; dat. sg. alterī (za vse tri spole), toda (po naliki) tudi za masc. altero: Neptuno, altero Iovis... fratri Ci., za fem. alterae: Pl., Ter., Col., praefuit alterae equitum alae N., ne qua legio alterae legioni subsidio venire posset C. Sinkop. obl. (pri pesnikih) altrius, altri, altris. Gen. alterīus in dat. alterī nadomeščata tudi ta dva sklona zaimenskega adjektiva alius (gl. opombo pri tem geslu).