Franja

aggiustare

A) v. tr. (pres. aggiusto) popraviti, popravljati; poravnati:
aggiustare un vestito, un orologio popraviti obleko, uro
aggiustare il tiro korigirati topniško streljanje
aggiustare un diverbio poravnati spor
aggiustare i conti pren. poravnati račune
aggiustare uno per le feste pren. koga pošteno premikastiti
ora ti aggiusto io! ti že pokažem!
aggiustare il colpo dobro nameriti
aggiustare lo stomaco okrepčati se

B) ➞ aggiustarsi v. rifl. (pres. mi aggiusto)

1. najti zasilno bivališče

2. sporazumeti se, pogoditi se:
ci aggiusteremo facilmente sulle condizioni di pagamento o plačilnih pogojih se bomo lahko pogodili

aggraticciare

A) v. tr. (pres. aggraticcio) splesti v leso, povezati

B) ➞ aggraticciarsi v. rifl. (pres. mi aggraticcio)

1. redko prepletati se

2. trdno se okleniti, oklepati

3. vzpenjati se:
le viti si aggraticciano agli olmi trte se vzpenjajo po brestih

aggraver [agrave] verbe transitif poslabšati; poostriti; povečati

s'aggraver poslabšati se; (po)večati se, poostriti se
les mesures ont aggravé le mécontentement ukrepi so povečali nezadovoljstvo
aggraver la peine (juridique) poostriti, zvišati kazen
l'état du malade s'est aggravé bolnikovo stanje se je poslabšalo

agir [ažir] verbe intransitif delovati, ravnati, postopati, delati, obnašati se; posredovati (auprès de pri); učinkovati, vplivati; chimie reagirati

s'agir de iti za
manière féminin d'agir ravnanje, počenjanje
agir à la légère ravnati lahkomiselno
agir bien, mal envers, avec, à l'égard de quelqu'un dobro, slabo s kom ravnati
le moment est venu d'agir prišel je trenutek, ko je treba nastopiti
faire agir spraviti v delovanje, sprožiti, pognati
agir en honnête homme ravnati kot poštenjak
agir de soi-même ravnati na lastno iniciativo
laisser agir la nature pustiti, da narava stori svoje
agir pour quelqu'un potegovati se za koga
agir sur quelqu'un vplivati, pritiskati na koga
agir en justice podvzeti sodne korake
de quoi s'agit-il za kaj gre?
il ne s'agit pas de ça ne gre za to
c'est de moi, de vous qu'il s'agit za mene, za vas gre
il s'agit pour moi de savoir ... gre mi za to, da vem ...
il ne s'agit plus de discourir, il faut agir ne gre več za razpravljanje, treba je delati, nekaj napraviti, ukreniti
s'agissant de z ozirom na, glede na, kar se tiče, ker gre za
il s'agit de savoir si ... vprašanje je, če ...

agitare

A) v. tr. (pres. agito)

1. tresti, stresati, mahati (s čim):
agitare una bottiglia stresti steklenico
agitare un fazzoletto mahati z robcem
agitare la coda mahati z repom

2. razburkati, ščuvati:
agitare la fantasia razburkati domišljijo
agitare le masse ščuvati množice

3. pretresti, pretresati:
agitare un problema pretresati problem

B) ➞ agitarsi v. rifl. (pres. mi agito)

1. razburkati se, buriti, razburiti se:
il mare comincia ad agitarsi morje postaja razburkano

2. vznemiriti, vznemirjati se, razburiti se:
non è il caso di agitarsi per così poco zaradi take malenkosti se ne kaže vznemirjati

3. pren. buriti, vznemirjati:
un pensiero fisso gli si agitava dentro misel mu ni dala miru

agiter [ažite] verbe transitif gibati; (raz)buriti, vznemirjati; tresti (drevo); pretresati, diskutirati; chimie premešati; vzvaloviti (kri); mahati (quelque chose s čim); hujskati, ščuvati

agiter la queue, le mouchoir, le bras mahati z repom, z robcem, z roko
agiter le médicament avant de s'en servir pretresti zdravilo pred uporabo
agiter une question, un problème pretresti vprašanje, problem
s'agiter (sem in tja) se premikati, skakati, postati nemiren, razburiti se
agiter la menace de la démission groziti z ostavko
le peuple s'agite ljudstvo postaja nemirno
le drapeau s'agite zastava plapola

aglutinírati (-am) perf., imperf. agglutinare; agglutinarsi:
celice aglutinirajo le cellule si agglutinano

agréer [agree] verbe transitif blagohotno sprejeti, odobriti, privoliti (quelque chose v kaj), dopustiti, dovoliti; verbe intransitif ugajati, prijati, biti všeč

le ministre a agréé votre demande minister je ugodil vaši prošnji
ce plan ne m'agrée pas ta načrt mi ni všeč
si cela vous agrée če vam je to prav, všeč, vam konvenira
se faire agréer par, dans doseči sprejem v, biti sprejet v
veuillez agréer mes sentiments distingués blagovolite sprejeti moje spoštljive pozdrave

agresseur [-sœr] masculin napadalec

le pays agresseur država napadalka

agrestis -e (ager)

1. poljski, divji, samorasel: alumnus Sen. tr. na polju (od koz) rejen, quadrupes Pac. fr. (o želvi), animales Ap. divje živali (naspr. cicures), columbae Varr. poljski (naspr. domesticae), pavones Varr., taurus L., tauri Plin., mus agr. et urbanus H. poljska in domača miš, poma V. divje, radices palmarum agrestium Ci., silva Cu., saltus O., cibus Iust. surova (naspr. mitiora voljnejše jedi), loca Pac. fr.; pesn. pren. divji na pogled, zverinski: vultus O., figura Pr.

2. ki živi na kmetih, kmečki, vaški (naspr. urbanus): sermo L., vita L., vestitus N., hospitium Ci., sodalitas Ci., gaza V. kakršno ima kmet, honor V. venec poljskih cvetlic, pubes, legio V., nymphae V., Satyri H., agr. musa Lucr., agr. Musa V. (met.) vaška (pastirska) pesem, calamus V. pastirska trstenica, agresti loco natus Vell.; poljedelski: Nolani L. ali Numidae agrestes S. poljedelci; od tod subst. agrestis -is, m kmet(ovalec), poljedelec: Lucr., H., Tib., Cu., a quodam agresti nationis Termestinae T., cum magna trepidatione agrestium populantur L., in aliquo conventu agrestium Ci., agrestum numina, Fauni V., vim agrestum metuens O.; sg. tudi kolekt.: ea conluvio... urbanos et agrestem... angebat L.

3. pren. kmečki = robat, neotesan, surov, zagoveden: Ter., O., Q. idr., animo agresti ac duro esse Ci., senex durus ac paene agrestis Ci., sollicitant homines imperitos Saxa et Cafo, ipsi rustici atque agrestes Ci. surova kmeta, servi agrestes et barbari Ci., vita haec rustica, quam tu agrestem vocas Ci. to življenje na kmetih, ki ga ti imenuješ kmečko (dvoumno!), agrestiores Musae Ci. bolj kmečke Muze (= praktična opravila, govorništvo, naspr. mansuetiores Musae, modroslovje); superl. le pri Cass.: gentes agrestissimae; subst. agrestis -is, m neizobraženec: aliquis agr. Ci. (naspr. doctissimus homo), non modo docti, sed etiam agrestes Ci.

agua ženski spol voda; dež; figurativno solze; figurativno nekoristna stvar; figurativno sreča

agua acídula, agua agria slatina, kisla voda
agua amarga grenčica
agua bendita blagoslovljena voda
agua boricada borova voda
volverse agua de cerrajas (fig) spodleteti, po vodi iti (nade)
agua (de) Colonia kolonjska voda
agua común voda iz vodnjaka
agua corriente tekoča voda, vodovodna voda
agua cruda trda voda
agua delgada mehka voda
agua dulce sladka (pitna) voda
agua estancada zaježena ali mačvirna voda
agua de fuente studenčnica
agua fuerte jedka voda; jedkanica
agua gaseosa sodavica
agua de leche sirotka
agua de limón limonada
agua lluvia, agua llovediza, agua pluvial deževnica
agua de mar morska voda
agua mineral mineralna voda, slatina
agua muerta močvirna voda
agua nieve snežnica
agua potable pitna voda
agua de río, agua fluvial rečna voda
agua rosada rožna voda
agua de Seltz sodavica
agua viva tekoča voda
como agua na pretek
agua arriba po vodi navzgor, proti vodi; fig nerad, nevoljen; težaven
más claro, agua (fam) jasno ko beli dan
el agua se alza dež ponehuje
bailar el agua delante de alg. vse napraviti, da bi komu ustregli, na vse načine se mu dobrikati
desear come el agua de mayo z velikim hrepenenjem želeti
echar agua en el mar vodo v Savo nositi, brez potrebe (koristi) se truditi
echar (botar) al agua (mor) sploviti ladjo v morje
estar con el agua hasta la boca v veliki nevarnosti biti
estar hecho un agua pošteno (o)znojiti se
estar como el pez en el agua dobro se počutiti (ko riba v vodi)
hacer agua vodo puščati (ladja); fam scati
hacer agua por u/c bahati se z
se le hace (un) agua la boca sline se mu pocede
hará agua deževalo bo
¡hombre al agua! nekdo je padel v morje (s krova ladje)!, na pomoč!
parece que no enturbia el agua videti je, kot da ne zna do pet šteti
parecerse como dos gotas de agua biti si podoben kot jajce jajcu
sin decir agua va nepričakovano, nenadoma
nadie puede decir de esta agua no beberé človek se ne sme nikdar zareči; zarečenega kruha se več pojé kot pečenega
aguas pl vodovje, vodé; mineralna voda; urin; vodni razor (za ladjo); močenje, napajanje; sijaj dragih kamnov
agua jurisdiccionales teritorialne vode
agua termales toplice
techo a dos agua dvojna streha
entre dos aguas neodločen
hacer aguas urinirati, scati
seguir las aguas de algn koga zasledovati

aïe! [ai] interjection ojoj! av!

aïe! tu m'as marché sur le pied! av! na nogo si mi stopil!

aigrir [ɛgrir] verbe intransitif skisati se, postati kisel; figuré postati trpek, grenek; verbe transitif (o)kisati; figuré (za)greniti, poslabšati (stvar), poostriti (prepir, spor)

les malheurs l'ont aigri nesreče so ga zagrenile
le lait aigrit mleko se skisa
s'aigrir kisel, trpek postati; ujeziti se; poslabšati se
le vin s'aigrit vino se skisa

aiguille [egɥij] féminin igla, šivanka; kazalec na uri; kretnica; konica, koničast vrh, špik; obelisk; médecine igla za punktiranje; lanceta; chimie iglast kristal

aiguille aimantée magnetna igla
aiguille de balance jeziček na tehtnici
aiguille à coudre, à dentelle, à tricoter šivanka, kvačka, pletilka
aiguille de glace ledena sveča
aiguille à suture kirurška igla
aiguille pour phono(graphe) gramofonska igla
aiguille de pin (botanique) borova iglica
aiguille trotteuse sekundni kazalec
de fil en aiguille prehajajočz enega predmeta na drugega
chercher une aiguille dans une botte de foin (figuré) zaman iskati
enfiler une aiguille vdeti šivanko
on le ferait passer par le trou d'une aiguille on je zelo plašen, boječ
renverser l'aiguille prestaviti kretnico
ne pas savoir faire un point à l'aiguille ničesar ne znati, za nobeno rabo ne biti

aimable [ɛmabl] adjectif ljubezniv, prijazen, vljuden

être aimable avec tout le monde biti z vsemi ljubezniv
c'est très aimable à vous! to je zelo ljubeznivo od vas!

aimer [ɛme] verbe transitif ljubiti, rad imeti; biti prijatelj česa

s'aimer ljubiti se; spolno občevati
aimer la musique, le sport rad imeti glasbo, šport
aimer d'amour od srca rad imeti, ljubiti
j'aime cette ville to mesto mi je všeč
j'aime (à) faire quelque chose rad kaj delam
j'aime à croire rad verjamem
j'aime aller au théâtre chaque semaine rad hodim v gledališče vsak teden
j'aime que ... rad imam, želim, da ...
j'aime mieux rajši imam, ljubše mi
j'aime (le) mieux dormir (naj)rajši spim
j'aime mieux cela to rajši slišim
se faire aimer de quelqu'un priljubiti se komu
je ne m'aime pas dans cette robe nisem rada, ne počutim se dobro v tej obleki

ainsi [ɛ̃si] adverbe tako

c'est ainsi qu'il faut agir tako je treba postopati
ainsi qu'il a été dit kot je bilo rečeno
les garçons, ainsi que les filles dečki, kot (tudi) deklice
et ainsi de suite in tako dalje
pour ainsi dire tako rekoč
s'il en est ainsi če je to tako
ainsi va le monde tako je na svetu
ainsi soit-il! tako bodi! amen!
Pierre est ainsi (comme ça) Peter je tak

āiō, st.lat. aiiō (iz *agio)

1. „da“ reči (govoriti), meniti, da, potrditi, pritrditi (pritrjevati) (naspr. negāre): Diogenes ait, Antipater negat Ci., nunc aiunt, quod tum negabant Ci., non curo, quid aiat ille aut neget Ci.

2. reči, praviti, veleti, trditi, zatrditi (zatrjevati): modo ait hoc, modo illud Ci., haec Carneades aiebat Ci.; kot reklo pogovornega jezika quid ais? kaj praviš? kaj praviš! kaj meniš? ali je mogoče? tako? čuj!: Kom., quid ais, Eruci? Ci. Večinoma z odvisnim govorom (ACI): aio te, Aeacida, Romanos vincere posse Enn. ap. Ci., fundum ex iure Quiritium meum esse aio Ci., crimen ais te metuisse Ci., quod multi per ambitionem fieri aiebant S.; pri neodvisnem govoru, posebno kot vrinek: non sum moechus, ais H., Ennio delector, ait quispiam, quod non discedit a communi more verborum Ci., inter haec senex: Huncine, aiebat,... videre potestis? L., tum, ait, lacrimare debueras Cu., ut ait Statius noster in Synephebis Ci. (tudi brez subj.: ut ait in Synephebis Ci. kakor se pravi), vicarius est, qui servo paret, ut mos vester ait H. kakor vi radi pravite; zlasti pri pregovorih: id quod aiunt, auribus teneo lupum Ter., o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum! Ci., agamus pingui, ut aiunt, Minervā Ci. Redko z dat.: hic erit locus, fratri ait, quem teneas L., filius huic Veneris „figat te meus arcus“ ait O.

Opomba: Āiō je v. def.; klas. so le oblike: āiō, ais, ait, āiunt, cj. pr.: āias, āiat, āiant, popolni ind. impf. act. āiēbam, āiēbas itd. (skrč. aības, aībat Acc. fr., Pl., Ter.); adj. pt. pr. āiēns -entis trdeč, trdilen (naspr. negans): Ap., M., credere negantibus et aientibus Ci., negantia contraria aientibus Ci. Drugih oblik, kakor inf. pr. aiere Aug., ind. pf. aistī Aug., aiērunt Tert., imp. ai Naev. fr., se je izogibati. Vprašalna oblika *aisne? praviš? meniš (misliš)? ali res? je mogoče? se krči v ain? sprva pred samoglasniki: ain heri nos advenisse? aio Pl., ain? audivisti? Pl., potem tudi pred soglasniki: ain tu? poterisne dicere? Ci.; okrepljeno ain vero? Ter., ain tandem? Ci.

air³ [ɛr] masculin melodija, napev, arija; pesem

air de danse plesna melodija
air populaire ljudska pesem (melodija)
vous n'êtes pas dans l'air (vi) pojete napačno
c'est l'air qui fait la chanson ton ustvarja muziko
le grand air de Tosca velika arija iz Tosce
frédonner un air à la mode polglasno si peti popevko, ki je v modi
siffler un air populaire žvižgati ljudsko popevko

aire moški spol zrak, vzduh, veter, prepih; zunanjost, videz, izraz; poteze v obrazu; takt, arija, melodija, pesem; nadutost, domišljavost; domače kap

aire de familia družinska podobnost
aire popular ljudska pesem (popevka)
aire de taco predrznost
al aire libre na prostem, pod milim nebom
de buen aire dobre volje
con aire živahno
en el aire takoj
azotar el aire delati brez smisla
creerse de aire vse slepo verjeti
dar con aire kričati, udrihati
darle a uno aire biti zadet od srčne kapi
darle a uno el aire de a/c domnevati kaj
darse (ali darle) aire al alg. nekoliko podoben biti komu
dejar a uno en el aire oslepariti, prevarati koga
estar en el aire neodločen biti
estar con el pie en el aire biti v negotovosti; nameravati oditi
fabricar en el aire, hacer castillos de (ali en el) aire zidati gradove v oblake
guardarle (ali llevarle) el aire a alg. prilagoditi se komu, ukloniti se
hablar al aire gluhim ušesom (stenam) govoriti
hace aire hud veter piha, močno piha
hacer aire a alg. pahljati koga; v nadlego komu biti, nadlegovati
hender un cabello en el aire dlako cepiti
llevar el aire takt držati
el aire se lleva las palabras besed ni treba jemati resno
matarlas en el aire ničesar se ne strašiti
mudar (de) aire(s) klimo menjati; pobegniti
mudarse a cualquier aire biti zelo nestanoviten
múdase el aire razmere se spreminjajo
ofenderse del aire jeziti se zaradi vsake malenkosti (za prazen nič)
temerse del aire bati se vsake malenkosti
tener la cabeza llena de aire biti zelo domišljav
tomar el aire iti na svež zrak, iti na sprehod
tomarse del aire čutiti se takoj užaljenega
aires pl šege, navade, običaji, vedenje; klima; ozračje; domišljavost
andar por los aire biti neviden
beber los aire (por) koprneti (po)
darse aire de gran señor igrati velikega gospoda
tomar los aire iti na letovišče
¿qué aire le traen por acá? kaj vas je privedlo semkaj?