Franja

Zadetki iskanja

  • étreindre* [etrɛ̃drə] verbe transitif (krepko) stisniti, tesno objeti; zadrgniti; militaire obkoliti, zajeti

    étreindre quelqu'un sur sa poitrine, son cœur koga stisniti na svoje prsi, na svoje srce
    étreindre quelqu'un à la gorge koga za vrat, za grlo zgrabiti; stisniti
    qui trop embrasse mal étreint (proverbe), (figuré) kdor se loti preveč stvari, nobene ne naredi
  • every [évri] pridevnik
    vsak

    each and every prav vsak, brez izjeme
    all and every vsi po vrsti
    every bit, every whit popolnoma, do skrajnosti
    every here and there tu in tam
    every so often včasih
    on every side na vseh straneh
    every man for himself! naj se reši, kdor se more!
    every other day vsak drugi dan
    every now and again tu pa tam
    every once in a while tu in tam, včasih, redkokdaj
    every right polna, vsa pravica
  • excuser [ɛksküze] verbe transitif opravičiti; oprostiti

    s'excuser opravičiti se; vieilli odkloniti
    excusez-moi, vous m'excuserez, je m'excuse oprostite (mi)!
    veuillez m'excuser auprès de prosim, opravičite me pri ...
    je m'excuse d'avoir écrit cette lettre opravičujem se, da sem napisal to pismo
    qui s'excuse s'accuse (proverbe) kdor se opravičuje, se obtožuje
  • exspectātor -ōris, m (exspectāre) kdor pričakujoč kam gleda, motrilec, opazovalec: Eccl.
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • fāstus 3 (iz fās kakor iūstus iz iūs) dies fastus koledarsko pravzaprav = dan, v koledarju pontifikov označen s F. (= fās) = sodni dan, dan, ko je smel pretor govoriti običajne tri besede do, dico, addico, to je soditi (lege agere); takih dni je bilo 45: dies fasti, per quos praetoribus omnia verba sine periculo licet fari … , nefasti, per quos dies nefas fari praetorem do, dico, addico Varr., ille (dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur; fastus erit, per quem lege licebit agere O., ut omnibus fastis diebus legem ferri licere Ci., (Numa) nefastos dies fastosque fecit L.; tudi samo fāstī -ōrum (sc. dies) sodni (uradni) dnevi: nobis statuendum est non omnibus fastis legem ferri licere Ci. Od tod meton. fāstī -ōrum, m

    1. seznam sodnih dni, pomemben za zasebno pravo (ius civile) in vse javno življenje; sestavljali so ga pontifiki in je bil sprva dostopen le patricijem, šele l. 305 je njegov prepis (s tožbenimi obrazci vred) objavil Gnej Flavij, tajnik pontifika Apija Klavdija Slepega: Val. Max., Plin., inventus est scriba quidam, Cn. Flavius, qui … singulis diebus ediscendis fastos populo proposuerit Ci., (Cn. Flavius) fastos circa forum in albo proposuit, ut, quando lege agi posset, sciretur L. Temu seznamu so pozneje dodajali seznam praznikov celega leta, javnih iger in daritev, vzhajanja in zahajanja ozvezdij idr.; tako je nastal

    2. koledar, ki ga je popravil Cezar: diem festum de fastis suis sustulerunt Ci. so izbrisali iz svojega koledarja, adscribi iussit in fastis ad Lupercalia Ci. ep., qui redit in fastos H. kdor seže po koledarju; po popravljenem Cezarjevem koledarju je Ovidij napisal pesnitev Fasti, v njej pa obravnava le prvih 6 mesecev.

    3. occ.
    a) zgodovinski letopisi: memores fasti H., fastos evolvere mundi H., damnata diu Romanis Allia fastis Lucan., fastos adulatione temporum foedatos exonerare T., nomen Pisonis radendum fastis censuit T.
    b) uradni koledar, letni seznam (najvišjih) oblastnikov; najimenitnejši so fasti consulares ali magistratuum, imenovani tudi Capitōlīnī (ker so jih hranili na Kapitolu); obsegali so vsakoletne najvišje rimske oblastnike od l. 508 pr. Kr. do l. 354 po Kr.: consules, quos nemo est, quin non modo ex memoria, sed etiam ex fastis evellendos putet Ci., hos consules fasti ulli farre possunt? Ci., in annalibus magistratuumque fastis … consulum dictatorumque (po drugih: in annalibus magistratuum fastisque … consulum dictatorumque) L. Podobni so: fasti triumphales seznami vojskovodij, ki so obhajali zmagoslavje, fasti praetorii, sacerdotales idr.

    Opomba: Poleg acc. pl. fāstōs najdemo tudi obl. fāstūs: Varr. ap. Prisc., H., Col., Sen. ph., Lucan., Sil., Cl.; abl. pl. fāstibus: Lucan.
  • faute [fot] féminin napaka, pogreška, pomota; pregrešek, krivda; pomanjkanje; religion greh; juridique zanikrnost

    faute d'autrui krivda neke tuje osebe, nekoga drugega
    faute de calcul računska napaka
    faute de conduite (automobilisme) napaka pri šofiranju
    faute dactylographique, de frappe tipkarska napaka
    faute d'impression tiskarska napaka
    faute d'inattention napaka iz nepazljivosti
    légère, d'orthographe, de prononciation lahka, pravopisna, izgovorna napaka
    sans faute nezmotljivo, gotovo
    vous viendrez sans faute? boste gotovo prišli?
    faute de temps, d'argent zaradi pomanjkanja časa, denarja
    faute de mieux ker ni nič boljšega
    faute de savoir ker nisem vedel
    faute d'avoir été avisé ker ni bil obveščen
    faute de quoi drugače, sicer
    c'est ma faute, c'est de ma faute to je moja krivda, jaz sem kriv
    à qui la faute? kdo je (tega) kriv?
    qui fait la faute, la boit (proverbe) kdor je to juho skuhal, jo mora tudi pojesti
    faute de grives on mange des merles (proverbe) v sili jé vrag tudi muhe
    exempt de faute brez napake
    corriger une faute popraviti napako
    être en faute biti kriv, commerce biti v zamudi
    faire faute manjkati, biti pogrešan, pogrešati se
    faire une faute au jeu napraviti napako pri igri
    ne pas se faire faute de quelque chose česa ne zamuditi, izdatno kaj uporabljati, rabiti
    il ne se fit pas faute de pleurer izjokal se je
    faire, commettre une faute napraviti, zagrešiti napako
    prendre quelqu'un en faute koga pri pregrešku zalotiti
    rejeter la faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
    se sentir en faute čutiti se krivega
    tomber en faute zakriviti kaj, pregrešiti se s čim, religion napraviti greh
  • femme [fam] féminin ženska, žena; soproga

    femme auteur (ali de lettres), poète, peintre, docteur pisateljica, pesnica, slikarka, zdravnica
    femme célibataire, divorcée samska, ločena žena
    femme de chambre sobarica
    femme de charge gospodinja, hišna oskrbnica
    femme en couches otročnica
    femme de couleur nebelka
    femme au foyer (nezaposlena) žena gospodinja
    femme de ménage, de journée postrežnica, snažilka
    femme du monde svetska žena
    femme de tête energična ženska
    femme de théâtre gledališka igralka
    contes masculin pluriel de bonne femme izmišljene zgodbe
    maîtresse féminin femme dobra, sposobna gospodinja
    traite féminin des femmes trgovina z belim blagom, z dekleti
    vote masculin des femmes ženska volilna pravica
    chercher femme iskati ženo, biti snubač, snubiti
    cherchez la femme! (figuré) ženska je krivec, je v ozadju
    devenir femme postati godna za možitev
    elle est femme à se venger ona je ženska, ki bi se mogla maščevati
    prendre femme oženiti se
    prendre pour femme vzeti za ženo
    la femme est toujours femme ženska ostane ženska
    la femme est un mal nécessaire (proverbe) ženska je potrebno zlo
    qui femme a, noise a (proverbe) kdor ima ženo, ima prepir
  • fidare

    A) v. tr. (pres. fido) zaupati:
    prima di partire gli fidò le sue cose preziose pred odhodom mu je zaupal svoje dragocenosti

    B) ➞ fidarsi v. rifl. (pres. mi fido)

    1.
    fidarsi di qcn. zaupati v koga, zaupati komu

    2. upati si
    PREGOVORI: fidare è bene, non fidare è meglio preg. kdor preveč zaupa, večkrat obupa
  • film samostalnik
    1. (posneta zgodba) ▸ film
    ameriški film ▸ amerikai film
    koprodukcijski film ▸ koprodukciós film
    kultni film ▸ kultuszfilm, kultfilm
    družinski film ▸ családi film
    posneti film ▸ filmet forgat, kontrastivno zanimivo filmez
    predstaviti film ▸ filmet bemutat
    gledati film ▸ filmet néz
    prizor iz filma ▸ filmjelenet
    vloga v filmu ▸ filmszerep
    oskar za film ▸ filmért járó Oscar
    scenarij za film ▸ filmforgatókönyv
    igrati v filmu ▸ filmben játszik, filmben szerepel
    snemanje filma ▸ filmforgatás
    režiser filma ▸ filmrendező
    film po romanu ▸ regény alapján készült film
    film s podnapisi ▸ feliratos film
    Je lažje narediti film po literarni predlogi ali po svojem scenariju? ▸ Irodalmi alkotás vagy saját forgatókönyv alapján könnyebb filmet készíteni?
    Film je bil nominiran za tri oskarje. ▸ A filmet három Oscar-díjra jelölték.
    Film je posnet po resnični zgodbi. ▸ A film igaz történeten alapul.
    Povezane iztočnice: celovečerni film, dokumentarni film, akcijski film, animirani film, erotični film, grozljivi film, biografski film, igrani film, risani film, pustolovski film, romantični film, gorniški film

    2. neštevno (ustvarjalna dejavnost) ▸ film
    avtorski film ▸ szerzői film
    žanrski film ▸ zsánerfilm
    eksperimentalni film ▸ kísérleti film
    evropski film ▸ európai film
    Oba igralca sta zvezdniški ikoni evropskega filma. ▸ Mindkét színész az európai film ikonikus sztárja.
    hollywoodski film ▸ hollywoodi film
    oddaja o filmu ▸ filmről szóló műsor, filmről szóló adás
    knjiga o filmu ▸ filmről szóló könyv
    zgodovina filma ▸ filmtörténet
    ukvarjati se s filmom ▸ filmmel foglalkozik
    Že leta 1965 se je kot študent začel ukvarjati s filmom. ▸ Már 1965-ben diákként elkezdett filmmel foglalkozni.

    3. (trak za snemanje) ▸ film
    fotografski film ▸ fényképfilm
    škatlica za film ▸ filmdoboz
    Kaj storiti s praznimi škatlicami za film v dobi digitalne fotografije? ▸ Mihez kezdjünk az üres filmdobozokkal a digitális fényképezés korában?
    razvijanje filma ▸ film előhívása
    posneti na film ▸ filmre visz
    ujeti na film ▸ filmre visz
    Povsod se je trudil in znal ujeti na film lepote in znamenitosti dotične dežele. ▸ Mindenhol keményen dolgozott, és sikerült is filmre vinnie az adott ország szépségeit és látnivalóit.
    Čakam, da bodo razvili film in izdelali slike. ▸ Várom, hogy előhívják a filmet és elkészítsék a képeket.

    4. (tanek sloj) ▸ film, filmréteg
    zaščitni film ▸ védőfilm
    Zaščitni sprej, ki naredi neviden zaščitni film, za barvane lase. ▸ Védőspré festett hajra, amely láthatatlan védőfilmréteget képez.
    Kdor si mastno kožo preveč redno umiva, ji odvzame njen naravni zaščitni film. ▸ Aki túl gyakran mossa a zsíros bőrét, az megfosztja annak természetes védőrétegétől.
    tanek film ▸ vékony film
    Na stekleno ploščo so nanesli tanek film iz posebne umetne smole. ▸ Az üveglapra egy különleges műgyanta filmet vittek fel vékony rétegben.

    5. (miselna predstava) ▸ film
    film se odvrti komu ▸ valaki előtt lepereg a film
    film se vrti komu v glavi ▸ valaki fejében forog a film
    film se zavrti komu pred očmi ▸ valakinek lepereg a szemei előtt élete filmje
    Pred očmi se mi je odvrtel film mojega življenja. ▸ A szemem előtt lepergett életem filmje.
    Nepremično zrem v strop in v glavi se mi vrti film. ▸ Mozdulatlanul bámulom a mennyezetet, és forog a film a fejemben.
    Še vedno se mi vsako jutro zelo na hitro odvrti film mojega otroštva. ▸ Még mindig minden reggel gyorsan lepereg előttem gyerekkorom filmje.
  • filozof samostalnik
    1. (strokovnjak) ▸ filozófus
    starogrški filozof ▸ ógörög filozófus
    francoski filozof ▸ francia filozófus
    diplomirani filozof ▸ okleveles filozófus
    marksistični filozof ▸ marxista filozófus
    predavanje filozofa ▸ filozófus előadása
    citat filozofa ▸ filozófus idézete
    teorija filozofov ▸ filozófusok elmélete
    besedilo filozofa ▸ filozófus szövege
    intervju s filozofom ▸ filozófussal készített interjú
    brati filozofa ▸ filozófust olvas
    V starosti 84 let je umrl italijanski filozof in pisatelj Umberto Eco. ▸ 84 éves korában elhunyt Umberto Eco olasz filozófus és író.

    2. (o pronicljivem razmišljanju) ▸ filozófus
    Bil pa je nekakšen glavni filozof republikanske stranke. ▸ De ő volt a Republikánus Párt egyfajta főfilozófusa.
    Morda se je vrli poslanec le okorno izrazil in je v resnici hotel povedati le to, da ni filozof, česar sicer ni bilo težko opaziti. ▸ Lehet, hogy a tisztelt képviselő úr csak sután fejezte ki magát, és valójában csak azt akarta mondani, hogy nem filozófus, amit amúgy nem volt nehéz észrevenni.

    3. neformalno, izraža negativen odnos (kdor veliko prazno govori) ▸ filozófus
    Meni se gabijo "filozofi", ki se nahajajo v parlamentu. ▸ Undorodom a parlamentben lévő „filozófusoktól”.
  • fin (-a, -o)

    1. za človeka, obleko: vornehm, distinguiert; za stvari: fein
    skrajno fin oberfein
    pretirano fin überfein
    sito: eng, engmaschig
    fini zdrob das Grießmehl
    človek: delati se finega vornehm tun
    kdor se dela finega der Vornehmtuer

    2. gozdarstvo feinjährig

    3. tehnika fein, Fein- (papir das Feinpapier, brusilna plošča die Feinschleifscheibe, keramika die Feinkeramik, mehanika die Feinwerktechnik, Feinmechanik, merska tehnika die [Feinmeßtechnik] Feinmesstechnik, nastavitev der Feintrieb, nastavitev die Feineinstellung, struktura die Feinstruktur, tkanina das Feingewebe, zgradba der Feinbau, žagica die Feinsäge, sondiranje die Feinsondierung, struženje das Feindrehen); Präzisions- (mehanika die Präzisionsmechanik, pila die Präzisionsfeile); pri obdelavah: fein-, nach- (brusiti feinschleifen, nachschleifen, obdelati feinbearbeiten, loščiti nachbohnern, meriti feinmessen)
  • fire1 [fáiə] samostalnik
    ogenj, plamen, požar; streljanje
    figurativno gorečnost, navdušenje, vnema, razburjenje; vročica; pekel; smrt na grmadi

    to add fuel to the fire prilivati olje v ogenj; poslabšati; razpihovati strasti
    medicina St. Anthony's fire šen
    between two fires med dvema ognjema
    a burnt child dreads the fire kdor se opeče, je drugič previden
    to catch (ali take) fire vneti se
    fire control stolp, s katerega vodijo streljanje; boj proti gozdnim požarom
    fire department požarni oddelek
    to go through fire and water mnogo pretrpeti
    to lay a fire pripraviti za zakurjenje
    to open fire začeti obstreljevati
    out of the frying-pan into the fire z dežja pod kap
    to pour oil on fire prilivati olje na ogenj, razdražiti, podpihovati
    to set on fire, to set fire to zažgati, prižgati
    vojska blind fire streljanje brez cilja, na slepo
    to keep up a fire vzdrževati ogenj; nenehno obstreljevati
    to be on fire goreti
    there's no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj; iz nič ni nič
    to set the Thames on fire narediti nekaj izrednega, iznajti smodnik
    to strike fire izkresati ogenj
    withering fire uničevalen ogenj
    running fire salva strelov; zapovrstni napadi kritike
  • first2 [fə:st] prislov
    prvič; najprej, predvsem; prej

    first of all predvsem
    first and foremost na prvem mestu
    first and last brez izjeme
    first or last prej ali kasneje
    ameriško first off v začetku
    first come first served kdor prej pride, prej melje
    head first z glavo naprej
  • fosa ženski spol grob, grobnica, grobišče; jama

    fosa común masovni (skupinski) grob
    fosa axilar pazduha
    quien fosa cava, en ella caerá kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade
    fosas nasales nosne jamice
  • fotograf samostalnik
    (kdor se ukvarja s fotografiranjem) ▸ fényképész, fotós, fotográfus
    ljubiteljski fotograf ▸ amatőr fényképész
    profesionalni fotograf ▸ profi fotós
    priznani fotograf ▸ elismert fényképész
    modni fotograf ▸ divatfotós
    umetniški fotograf ▸ fotóművész
    podvodni fotograf ▸ víz alatti fotós
    pozirati fotografu ▸ fotósnak pózol
    razstava fotografa ▸ fotográfus kiállítása
    amaterski fotograf ▸ amatőr fotós
    Lepotico so slikali najbolj znani fotografi na svetu. ▸ A gyönyörű nőt a világ legismertebb fotósai fényképezték.
    Povezane iztočnice: portretni fotograf, reportažni fotograf
  • franšizojemalec samostalnik
    ekonomija (kdor ima franšizo) ▸ franchise-partner
  • freír* cvreti, peči, pražiti; mučiti

    freír con (en) aceite v olju cvreti
    vete a freír espárragos pojdi k vragu!
    me trae frito con sus necedades ne morem prenašati njegovih neumnosti
    ¡estoy frito! pošteno sem nasedel!
    freírse de calor kuhati se od vročine
    freírsela a alg. komu jo zagosti
    al freír será el reír, y al pagar será el llorar kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje
  • frisch svež; Adverb na novo, pravkar, sveže; frisch beziehen Betten: preobleči; frisch zu! naprej!, kar naprej!; jemanden auf frischer Tat ertappen zalotiti/zasačiti (pri dejanju); frisch von der Leber weg naravnost, odkrito; frisch gewagt ist halb gewonnen kdor riskira, profitira
  • gasilec samostalnik
    (kdor je usposobljen za gašenje) ▸ tűzoltó
    poklicati gasilce ▸ tűzoltókat riaszt
    prihod gasilcev ▸ tűzoltók kiérkezése
    posredovanje gasilcev ▸ tűzoltók beavatkozása
    pomoč gasilcev ▸ tűzoltók segítsége
    poveljnik gasilcev ▸ tűzoltóparancsnok
    intervencija gasilcev ▸ tűzoltók beavatkozása
    obvestiti gasilce ▸ tűzoltókat értesít
    ukrepanje gasilcev ▸ tűzoltók beavatkozása
    parada gasilcev ▸ tűzoltóparádé
    klicati gasilce ▸ tűzoltókat hív
    pridružiti se gasilcem ▸ tűzoltókhoz csatlakozik
    tečaj za gasilce ▸ tűzoltótanfolyam
    Povezane iztočnice: gasilec veteran, mladi gasilec, poklicni gasilec, prostovoljni gasilec