Franja

abrādō -ere -rāsī -rāsum

1. odškrbati, odpraskati, spraskati: Col.; (o)briti, odstriči, (o)striči: Sen. ph., Plin., caput et supercilia abrasa Ci.; odsekati, izseka(va)ti: radices Plin.; s plugom pri oranju odvzeti: aliquid ex meo Sen. ph.; pesn.: abrasae fauces Lucan. kosmato grlo.

2. pren. komu kaj od njegovega imetja odščipniti (odščipavati), odtrga(va)ti: unde aliquid abradi potest Ter., nihil se ab A. Caecina posse ... abradere Ci., destringi aliquid et abradi bonis Plin. iun.

abraten^* jemandem abraten von odsvetovati (komu kaj)

Abrede, die, (-, -en)

1. dogovor, nach Abrede po dogovoru

2. etwas in Abrede stellen zanikati (kaj)

abrumpō -ere -rūpī -ruptum

I.

1. odtrg(ov)ati, utrg(ov)ati: vincula L., vincula Pirithoo H., ramos O., equus vagus abruptis vinculis T., sibi partem viscerum Cu., membra simulacrorum Cu. odlomiti, odkrhniti; od kod?: atrox tempestas fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta dissipavit L.; s samim abl.: angues crinibus O., puppes abrumpunt vincula ripis V.

2. pren. odtrg(ov)ati = (od)ločiti: ea legio se a latrociniis Antonii abrupit Ci. se je ločila od Antonijevih roparskih čet, plebs velut abrupta a populo L., equites ab exercitu abrumpere Cu., Graeci abrupti a ceteris Cu., abr. vitam ab ea civitate T. ločiti se, Hellespontus Asiam abrumpit Europae Plin., lucrum ex re patroni abruptum Icti. ki ga ima kdo od ..., abr. suspiciones palam Ap. iz trte izviti.

— II.

1. raztrg(ov)ati, pretrg(ov)ati, razbi(ja)ti, prebi(ja)ti: fossae ... abruperant iter Cu., cervix abrupta, lora abrupta O., pontem abr. Val. Max., T. podreti, razdreti, crurum venas T. predreti si, ordines abrumpuntur T. se predirajo, verberibus corpus abrumpitur Sen. rh. biči mesarijo telo, ingeminant abruptis nubibus ignes V. iz utrganih oblakov, prim.: abruptis procellis V. ali abrupto sidere V. ali abrupto caelo Sil. če se utrga hudourni oblak, imbres abrupti Ap. ploha.

2. pren.
a) kršiti, prelomiti (prelamljati): fas omne V., fidem per scelus T., aciem intentionis Fl. (o)topiti.
b) pretrgati, prekiniti, izogniti se čemu, pustiti kaj. odpovedati se čemu: sermonem V., Q., sermones Suet., querelas Stat., vocem, quietem Sil., somnum Sil., somnos V. pregnati, vitam (lucem) V. ali fata sua Sen. tr. ali medios annos Lucan. predčasno skleniti življenje (evfem. za samomor), coniugium Cat. ali societatem Suet. razdreti, flammas (amoris) O., dissimulationem T., spes ac metūs T. (prim.: slovo sem upu, strahu dal, Prešeren), toda: alicui spem gratiae abrumpere Cu. odvzeti; abruptis voluptatibus T. — Od tod adj. pt. pf. abruptus 3 strm, prepaden: barathrum Cat., petra, rupes Cu., saxa T., locus ... recenti lapsu terrae ... abruptus erat L., nihil ... abruptius invenitur in corpore Plin., ripae abruptissimae Plin. iun.; pren. osoren, oster, grob: contumacia T., ingenium Sil., homo Tert.; (o govoru) hitro končan, kratek: sermonis genus Q., fortia et abrupta Q. učinkovit in hitro končan govor. — Adv. abruptē

1. na posameznih mestih: palantes abr. flammarum ardores Amm.

2. nanagloma =
a) naravnost, brez uvoda: Macr., incipere, cadere in sermonem Q.
b) prenaglo (prenagljeno), brez okolišenja, brezobzirno, nezadržno: agere Iust., foedera frangere Amm., abruptius in deum blasphemare Cypr. — Subst. abruptum -ī, n strma višina, prepadna globočina, prepad: sorbet in abruptum fluctus V., per scopulosa et abrupta Plin., montium abrupta Plin. iun.; pren. prepad, brezno, pot pogube: Galbae amicitiā in abruptum tractus T., per abruptā T. po skrajnih nevarnostih.

abschleppen odvleči; sich abschleppen mit težko nositi kaj, vleči kot mula

absehen^*

1. (sehen) videti; an den Augen absehen prebrati iz oči

2. Folgen, das Ende: predvidevati, videti; etwas ist/ist nicht abzusehen (nekaj) je/ni na vidiku, (nekaj) je/ni mogoče predvideti

3. (übernehmen) posneti po, posnemati; (abschreiben) prepisovati, prepisati

4. von etwas absehen opustiti (kaj); (nicht berücksichtigen) ne upoštevati, pustiti ob strani

5. es auf etwas abgesehen haben imeti na muhi/na piki, meriti na

absistō -ere -stitī

1. odstopiti (odstopati), oditi, odhajati, oddaljiti (oddaljevati) se; abs.: Pl., miles abstitit T., absistit imago Sil. izgine poseb. voj. umakniti (umikati) se: nec absistens nec congrediens L., tandem abstiterunt L. Od kod? z abl.: limine, luco V.; s praep.: ab signis C., ab sole Plin. (o planetu); pesn.: ab ore scintillae absistunt V. oči se iskrijo.

2. pren. odstopiti (odstopati) od česa, (od)nehati, opustiti (opuščati) kaj; abs.: Nisus: absistamus, ait V., ne absiste V., nec . . . ille (Piso) abstitit T. ni odstopil; z inf.: haud absisto petere L., absiste moveri V.; z abl.: magistratu, conatu, incepto, obsidione L., bello L., H., Cu., T. ali ferro V., spe L. nehati upati, izgubiti upanje, sequendo L.; brezos.: bello absistitur L.

absolvō -ere -solvī -solūtum

I. rešiti, odrešiti (odreševati), odvez(ov)ati: asinum Ap., canem Amm., valvas Ap. odpreti, ranis. . . intima (lingua) absoluta a gutture Plin., absolutus (lapis) segmenti modo Plin.

— II. pren.

1. oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati): aliquem regni suspicione L., is demum annus populum Rom. longo. . . bello absolvit T., se a Fannio iudicio (s sodno razsodbo) absolvere ali iudicio absolvi a Fannio Ci.; z gen.: timoris Sen. ph., tutelae absolvi Icti. odvezati se; occ. (sodno) oprostiti (oproščati) česa (naspr. damnare, condemnare, punire); abs.: bis Catilina absolutus Ci., servus omnibus sententiis (soglasno) absolvitur Ci., iudicio absolvi Ci.; z gen.: improbitatis Ci., maiestatis absoluti sunt permulti Ci., abs. iniuriarum Corn., adulterii T., rei facti egregie absolvuntur L., capitis N.; z abl.: reos culpā, se peccato O., ambitu absolutus Ci., absolvere aliquem crimine stupratae matris familiae L. ali commotae crimine mentis H.; z de: de praevaricatione Ci.; z dat.: absolvit Veneri, sibi condemnat Ci.; fidem absolvit T. odpustil jim je njihovo zvestobo.

2. izpustiti (izpuščati), odpustiti (odpuščati) koga, odpraviti (odpravljati) koga: hunc non uno absolvam die Pl., te absolvam brevi Pl., hoc primum te absolvo Pl. to ti najprej povem; occ. upnika „odpraviti“ = zadovoljiti, plačati ga: aliquem Pl., Ter., creditorem Icti.

3. dovršiti (dovrševati), (do)končati, izvesti kaj do konca (naspr. incohare): pensum suum Varr., promissa Varr. izpolniti, picturae partem incohatam Ci., instituta Ci., quid est, quod ab eo absolvi et perfici debeat? Ci., abs.: tectum Ci., tecta urbis Cu., opera C., absolve beneficium tuum L. izpopolni svojo zaslugo; poseb. pripovedovaje kaj odpraviti, opraviti, (raz)rešiti: de Catilinae coniuratione paucis absolvam S., cetera quam paucissimis absolvam S.; abs.: quod quaerendum mihi occurrit Macr. — Od tod adj. pt. pf. absolūtus 3, adv. -ē

1. dovršen, popoln: T., neque appellatur vita beata nisi perfecta et absoluta Ci., illud officium perfectum atque absolutum est Ci., abs. conversiones Ci. periode, omnia profluenter, absolute, prospere Ci., absolute vivere Ci. moralno popolno.

2. neomejen, neodvisen, določen, brezpogojen, absoluten: causa Ci., necessitudo simplex et absoluta Ci., donatio Icti., absolute inscriptum esse Plin. brez pristavka, naravnost, absolute respondere Icti. določno, brezpogojno, dicere Amm., Aus. brez okolišenja; od tod gram.: nomen absolutum Prisc. brez atributa razumljivo (npr. deus), verbum Prisc. brez sklona ob sebi, adiectivum Q. ki stoji v osnovni stopnji, pozitivu, absolute proferre verba transitiva Prisc. brez sklona, absolutno.

Abstand, der, (-/e/s, Abstände) razdalja (tudi Mathematik, Physik), Mathematik odmik, razdalja, oddaljenost; razmak, razmik, razstoj; zwischen Zeilen, zeitlich: presledek; (Abstandssumme) odškodnina; mit Abstand (der Beste) daleč (najboljši); Abstand halten von držati razdaljo do, obiti (kaj); Abstand nehmen von opustiti (kaj), distancirati se od (česa)

abstenir*, s' [apstənir] zdržati se, opustiti, ogniti se, ne storiti (de quelque chose česa); ničesar ne napraviti; ne voliti, ne glasovati

s'abstenir de vin, de café vzdržati se vina, kave
s'abstenir de tout commentaire vzdržati se vsakega komentarja
il s'est abstenu de me questionner vzdržal se je vsakih vprašanj do mene
s'abstenir au vote vzdržati se pri glasovanju, ne glasovati
de nombreux électeurs se sont abstenus številni volilci niso volili
il préfère s'abstenir on se rajši ne vmešava
ne pas pouvoir s'abstenir de ne si moči kaj, da ne bi ...
dans le doute, abstiens-toi! (proverbe) če si v dvomu, ne naredi ničesar!

abstrahira|ti (-m) abstrahieren (kaj von etwas); (odmisliti kaj) von (etwas) absehen

abstrahō -ere -trāxī -trāctum

1. odvleči, odvlačiti, proč (z)vleči, s silo odvesti, ugrabiti (ugrabljati), iztrg(ov)ati: Lucr., Cu., Plin. idr., navem remulco C., abstractae boves V., abst. iumenta L., cunctantem vi abstracturus L. Izhodišče: aliquem hinc secum Ter., illum inde O.; pesn. s samim abl.: invitas gremio genitoris O.; s praep.: aliquem e gremio ... patriae Ci., naves e portu, iumentum ex agmine, aliquem ex oculis hominum L.; aliquem de matris complexu Ci., aliquem de thalamis O.; aliquem a penetralibus L., suos ab se liberos abstractos dolebant C. Smer: Britannia ... retro abstrahit latera Mel. zamika nazaj; abst. liberos in servitutem C., diversa in pascua natam O.; abstrahi ad capitale supplicium Cu.

2. pren.
a) ločiti, odločiti (odločevati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjati). Izhodišče: vix me hinc abstraxi Ter. sem se umaknil; s samim abl.: Germanicum suetis legionibus T. frumento ac commeatu abstractus C. ločen od dovoza žita, ki se mu je zaprl dovoz žita; s praep.: tum (animus) ... se a corpore abstrahet Ci. se osvobodi telesa, animus a corpore abstractus Ci.; ex tanto comitatu clarissimorum virorum aliquem abstrahere Ci. izključiti (izključevati). Smer: abstrahi in partes S., O. (raz)cepiti se v stranke, pecunia a bono in pravum abstractus S. zavedên, prim.: nisi eum maioris gloriae cupiditas ad bellicas laudes abstraxisset Ci. če ga ne bi zanesla.
b) occ. α) odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati), odvabiti (odvabljati): me a Glycerio Ter., copias a Lepido Ci. izneveriti Lepidu. β) siloma odvrniti (odvračati), zadrž(ev)ati, kratiti komu kaj, ovirati, zavreti (zavirati): a rebus gerendis senectus abstrahit Ci., me forensis labor ab illa cogitatione abstrahebat Ci., is ab hoc impetu abstractus consilio et copiis Caesaris Ci., rationem reddere aventem abstrahit invitum patrii sermonis egestas Lucr., Datames, etsi a maiore re (podjetja) abstrahebatur N., ingressos in castra ab direptione abstr. L. γ) rešiti, osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati) koga česa: a bonis, a malis Ci., se a sollicitudine, se a consuetudine Ci. — Od tod adj. pt. pf. abstrāctus 3 odmišljen, abstrakten: Isid.

Opomba: Star. inf. pf. abstrāxe: Lucr.

abstrūdō -ere -trūsī -trūsum „odpahniti (odpahovati)“, „vstran potisniti (potiskati)“; le v pomenu dobro skri(va)ti: ibi (aulam) abstrudam probe Pl., abstr. nummum Ci., mane me in silvam abstrusi densam Ci. ep., tectum inter et laquearia tres senatores sese abstrudunt T. se zalezejo, abstr. se latebrā T.; pren.: abstr. colaphos in cerebro Pl. možgane s pestmi prebiti, naturam accusa, quae in profundo veritatem penitus abstruserit Ci., abstr. tristitiam T. izogniti se žalosti, metum T. prikri(va)ti, tajiti. Večinoma pt. pf. abstrūsus 3 skrit, skriven, postranski: abstrusus usquam Ci., silicis venis abstrusus ignis, semina flammae abstrusa in venis silicis V., abstrusus gestatoriā sellā Suet., abstrusum incendium (pren.) Vell., serpens abstr. terrae Vell.; pren.: penitus abstrusus animi dolor Ci., penitus abstrusae insidiae Ci., disputatio abstrusior Ci. ki se tiče bolj abstraktnih reči, abstrusus ... Tiberius T. zaprti. — Od tod subst. neutr.: in abstruso situm esse Pl. na skrivnem ležati; pren.: in abstruso est Amm. neznano (negotovo) je. Adv. komp. in superl.: abstrusius se amandare Amm. bolj skrito, quae ... abstrusissime disseruntur Aug. kaj globokoumno.

absum -esse, āfuī, āfutūrus (redkeje abfuī, abfutūrus); pesn. in ret. cj. impf. āforem, inf. fut. āfore; pravzaprav „odsostvovati“ (naspr. adesse prisostvovati)

I.

1. odsoten biti, ne biti kje, izost(ja)ti od kod; abs.: Dareus, dum ipse abesset, custodes reliquit N., vellem abesset O.; abese longe, longe gentium, procul, propius Ci.; litota: nec (Iuno) usquam aberit V. bo vselej prisotna. Izhodišče: non longe hinc Pl.; s samim abl.: domo et foro Ci. ep., Athenis N., et poteras nuptā lentus abesse tuā O.; večinoma s praep.: ab domo Pl., L., a foro, ab urbe, ex urbe Ci.; evfem. = pregnan biti: afui simul cum re publ. Ci., qui nulla lege (nezakonito) abessem Ci., Scythicique in finibus Histri ille ... lusor Amoris abest (= vivit absens) O.; occ. ne udeležiti (udeleževati) se česa, ne biti pri (v) čem, ne priti (prihajati) k čemu; z abl.: publicis consiliis L., clades, quibus afui, unus omnium maxime sensi Ci., ea fuit causa, quare toto bello abessent C.; s praep.: a periculis S., ab hoc concilio, ab his studiis Ci., a consilio, a bello C.; afuisse me in altercationibus fero non moleste Ci.

2. ne pomoči (pomagati) komu, zapustiti (zapuščati) ga (naspr. adesse, defendere; prim. deesse = na cedilu puščati); abs.: nusquam abero (sc. tibi) et tutum patrio te limine sistam V., facile etiam absentibus nobis (brez nas) veritas se ipsa defendet Ci.; večinoma z dat.: longe iis fraternum nomen populi Rom. afuturum C. da jim ne bo nič pomagalo (koristilo), ut mirari Torquatus desinat, me, qui Autronio afuerim, Sullam defendere Ci., nec deus dextrae erranti afuit V.

3. pren. manjkati, ni, manjka česa (prim. deesse); abs.: studium semper adsit, cunctatio absit Ci., mecum leges, mecum libertas afuit Ci., cum omnia subsidia vitae abessent L., quidquid abesse poterat Cu. kar se je lahko utrpelo; z dat.: abest historia litteris nostris Ci., hoc unum illi, si nihil utilitatis habebat, afuit (ni bilo), si opus erat, defuit (se je pogrešalo) Ci., fraudem et sermoni et rei abesse L.; pesn.: remo ut luctamen abesset V. da bi se veslalo brez težave, curtae nescio quid semper abest rei H.; z a(b): memoria a meo sensu afutura Ci., (tua virtus) aberat a me Ci., quae libido ab oculis, quod facinus a manibus tuis afuit? Ci., et quo plus intererat, eo plus aberas a me, cum te non videbam Ci. ep. tem občutneje sem te pogrešal, neque animus neque corpus a vobis aberit S.

II.

1. daleč, stran, oddaljen, ločen biti: ii, qui longissime absunt C. najbolj oddaljeni, hostium copiae non longe absunt Ci.; tudi: prope, propius, proxime, procul, alte abesse Ci., L. idr.; z a(b): cum domus patris a foro longe abesset Ci., non longe a Tolosatium finibus absunt C. Razdalja z acc.: Teanum a Larino abest XVIII milia pasuum Ci., quot milia fundus abesset ab urbe Ci., abesse aliquot dierum viam Ci., quinque dierum iter a Carthagine L.; z izpuščenim subst.: quadridui (sc. viam) ab Autronio abesse Ci., bidui aberam Ci.; redkeje z abl.: abesse bidui spatio ab eo Ci., aequo ferre spatio ab castris abesse C., abesse VII milium intervallo C.

2. pren. daleč, oddaljen biti, nič ne imeti opraviti s čim, ne biti (v časovnem pomenu in o abstr. pojmih): cuius aetas a senatorio gradu longe abesset Ci., appropinquatio mortis, quae certe a senectute non potest longe abesse Ci., tantum afuit ab insolentia gloriae N., abesse a carcere et a vinculis Ci., nisi me animus fallit, haud multum a me aberit infortunium Ci., neque abest suspicio C. in človek bi sumil, suspicere ..., quod abest longissime Ci. na kar ni misliti, paulum abesse a capienda urbe Iust. skoraj (malodane) osvojiti si mesto; kot izraz želje v opt.: vis absit, ferrum ac lapides removeantur Ci. nasilja naj ni, carnifex ... absit non modo a corpore civium, sed etiam a cogitatione Ci., absit publica fraus L. naj se ne omeni; z abl.: absint inani funere neniae H. naj se opuste pri ..., absit invidia verbo ali absit verbo invidia L. ali le absit invidia Cu. ne bodi samohvalno rečeno, bog ne daj predrzne besede; tako se lahko absit sloveni tudi, kadar je njegov subjekt stavek z ut ali inf.: bibere aut etiam ēsse inter agendum ... ab oratore meo procul absit Q. bog ne daj, da bi pil ... = piti ... nikakor ne sme, absit, ... ut Milonem hospitem ... deseram Ap. bog ne daj, da bi ..., nočem ...

3. occ.
a) prost biti česa: abesse a vitiis, a molestiis Ci., a qua suspicione ille aberat plurimum Ci., quamquam abest a culpa, suspicione tamen non caret Ci., afuit a societate sceleris N., abesse a cupiditate pecuniae N., a poena Cod. Th.; pesn. z dat.: abfuimus dolori O. pozabili smo bolečino.
b) razločevati se, razlikovati se, različen biti: abesse plurimum a saltatore debet orator Ci., nulla re longius absumus a natura ferarum Ci., longissime Plancius a te afuit Ci. = te je prekosil; tudi o abstr.: id autem tantum abest ab officio, ut nihil magis officio possit esse contrarium Ci., a schemate procul abest communicatio Q.; tudi = zaosta(ja)ti za kom, ne dosegati koga (v čem): consultus iuris ... abest virtute diserti Messalae H., a Zeuxide abest discipulus Q.
c) ne strinjati se s čim: a sententia, a consilio fugiendi Ci., sed ab eo plurimum absum Ci. to mi niti na kraj pameti ne pride.
č) (o stvareh) ne spodobiti se, ne prikladati se, ne ujemati se, ne pristajati: musice abest ab principis persona N., haec etsi ficta sunt a poëta, non absunt tamen a consuetudine somniorum Ci. se čisto dobro ujema.

4. pogosto abest brezos. v nekaterih reklih,
a) v nikalnih izrazih haud multum, haud (non) procul, non longe abest, quin ... ni mnogo (malo je) oddaljeno od tega, da ne bi ... = malodane ..., skoraj bi: Ci., L. idr., neque multum afuit, quin etiam castris expellerentur C. malo, da niso bili ... = skoraj bi bili izgnani tudi iz tabora, minimum afuit, quin periret V., nihil afore credunt, quin V. že mislijo; paulum (= non multum) abest, quin ... C., Suet.; quid abest quin ...? L., včasih z dodanim ab eo: neque multum abnesse ab eo, quin ... C.; osebno: Ap., haud multum afuere, quin opera perrumperent L. ap. Prisc.; osebno in pozitivno: ille longissime aberit, ut credat Ci.
b) v pozitivnem reklu tantum abest, ut ... ut ... toliko je oddaljeno od tega, da (bi) ..., da ... = ne le da ne ..., ampak ali še (celo) ...: tantum abest, ut gratiam quaesisse videar, ut multas susceperim simultates Ci. ne le da nisem iskal hvale, še celo mnogo sovraštva sem si nakopal, tantum afuit, ut exercitum periculosum putaret, ut in eo praesidium rei publicae poneret Ci. ne samo da se mu vojska ni zdela nevarna, še celo varnost države je polagal vanjo; v drugem ut stavku pogosto etiam, quoque: Ci. ep., Suet., redkeje contra: L., potius: le Ap. = marveč, še celo, nasproti; namesto drugega ut stavka samostojen stavek z etiam idr.: tantum abest, ut se indicet, perficiet etiam ... Ci., tantum aberat, ut binos scriberent, vix singulos confecerant Ci. Drugi ut stavek je konsekutivni stavek besedi tantum, prvi kaže v želelni obliki to, od česar je kaj oddaljeno, zato stoji pred njim včasih še ab eo: L., tantum autem abest ab eo, ut malum mors sit, ut verear Ci. Redko osebno: Lucr., milites tantum afuerunt, ut perturbarentur, ut potius accessiones fecerint Auct. b. Alx. — Od tod adj. pt. pr. absēns -sentis

1. odsoten, nepričujoč, nenavzoč (naspr. praesens, coram)
a) predikativno: semper absenti adfui Deiotaro Ci., a quo vivo nec praesens nec absens rex quicquam impetravit Ci., Appium fratrem absentem (za njegove odsotnosti) de fundo deiecit Ci., absens mecum in gratiam rediit Ci. kot pregnanec; o umrlih: Vitr., absentes (poëtae) sunt pro praesentibus Pl.; o takih, ki ne nastopajo kot sokandidati za častne službe, čeprav so v Rimu: Ci. (De re publ. VI, 11), plebs tribunos plebi absentes Sex. Tempanium, A. Sellium, Sex. Antistium ... fecit L.; o nekom, ki ni prišel pred sodnika, čeprav je bil poklican: de absente iudicare Ci.; pogosto kot predikat v absolutnem abl.: me absente Ci. med mojo odsotnostjo, te praesente absente Ter. bodi prisoten ali odsoten; v starejšem jeziku stoji včasih absente nam. pl. absentibus: nescio quid absente nobis turbatumst domi Ter.; pren.: z duhom neprisoten: cum milite isto praesens absens ut sies Ter., mente ac sensu absentissimus Aug.
b) atributivno: amicorum colloquia absentium Ci.

2. (o krajih in rečeh) daljen, oddaljen: Rhodos H., Romae rus optas, absentem rusticus urbem tollis ad astra levis H., ventis absentibus Stat. če jih ni; abs. rogus Mart., absentes comae Mart. ki jih v resnici ni, versus absentes dicere Gell. ki jih človek nima napisanih pred seboj = verze na pamet (= iz glave) govoriti.

absurd samostalnik
1. (nesmisel) ▸ abszurdum, abszurditás, képtelenségFilm ima sicer dobro zastavljeno zgodbo, razplet pa je čisti absurd. ▸ A filmnek ugyan jól kitalált a története, a végkifejlete azonban teljes képtelenség.
Da od dobička podjetij denar dobivajo zgolj menedžerji, je absurd brez primere. ▸ Példátlanul abszurd, hogy a vállalatok nyereségét csak a menedzserek teszik zsebre.
In kakšen absurd je, da stane potrdilo o ceni karte za neko relacijo več kakor dejanski prevoz posameznika na tej isti relaciji. ▸ Abszurdum, hogy a vonalra érvényes menetjegy áráról szóló igazolás többe kerül, mint egy utazás ezen a vonalon.
Sopomenke: absurdnost, farsa

2. (umetniško delo) ▸ abszurd
Sopomenke: farsa
Povezane iztočnice: drama absurda, gledališče absurda, komedija absurda, teater absurda

abus [abü] masculin zloraba; čezmernost, čezmerno uživanje; pretiravanje; kvarna, napačna raba; pomota, napaka

abus de confiance zloraba zaupanja, poneverba
abus de pouvoir zloraba (uradne) oblasti
les abus du regime zloraba režima
faire abus de quelque chose zlorabljati kaj
(familier) il y a de l'abus to je pretirano, to gre predaleč

abuser [abüze] verbe transitif varati, zapeljati

verbe intransitif: abuser de quelqu'un, quelque chose zlorabiti koga, kaj, predalečiti, izkoriščati; zapeljati, onečastiti (de quelqu'un koga)
s'abuser varati se, motiti se, vdajati se iluzijam
j'abuse de vos moments kradem vam čas
je ne veux pas abuser de vous nočem preveč zahtevati od vas

abūsor -ōris, m (abūtī) kdor kaj krivo (napačno) rabi: Eccl.

abūtor -ūtī -ūsus sum

I.

1. docela porabiti (porabljati), potrošiti; star. in pesn. z acc.: Ter., Ca., aurum, argentum, tantam rem patriam Pl., suam vim Lucr., prim.: quippe, quas (divitias) honeste habere licebat, abuti per turpitudinem properabant S.; navadno z abl.: omni tempore Ci.

2. pren. dodobra porabiti (porabljati) kaj, okoristiti (okoriščati) se s čim, izkoristiti (izkoriščati) kaj: hac libertate ille abusus est Ci. se je poslužil, vestro consessu ... pro summa solitudine abuti Cl. čislati, kakor bi ne bilo nikogar tod, sagacitate canum ad utilitatem nostram abutimur Ci., abuti hostium errore L., libero mendacio L. lagati na vsa usta, brezobzirno, suo iure Plin. iun.

— II. zlorabiti, v slabo obrniti (obračati); star. z acc.: sapientiam tuam Pl.; navadno z abl.: patientiā nostrā Ci., legibus ad quaestum Ci., militum sanguine C. po nepotrebnem kri ... preli(va)ti, insolenter et immodice indulgentiā populi Rom. L., immodicā libertate Cu.; s predik. abl.: scorto sorore nostrā Vulg.; occ. (ret. in gram.) v nepravem pomenu rabiti: Q., Suet., abutimur verbis propinquis (soznačnice) Ci.

Opomba: Obl. s pass. pomenom: ab rege abutamur Varr. ap. Prisc., abuti Val. Max., abusa (sunt) Pl., abusis locis Hortensius ap. Prisc., abutendus Suet.

Abwechslung, die, (-, -en) sprememba; zur Abwechslung za spremembo; Abwechslung bringen in popestriti (kaj)