Franja

ill² [il] prislov
slabo, hudo; težko, komaj

it ill becomes you ne spodobi se zate
to bear s.th. ill težko kaj prenašati
I can ill afford it težko si to privoščim
to do s.o. ill škoditi komu
ill at ease neprijeten, slab počutek
to fall out ill spodleteti
to fare ill ne imeti sreče
ill got, ill spent kakor pridobljeno, tako izgubljeno
he is ill off slabo mu gre
to speak (think) ill of s.o. o nekom slabo govoriti (misliti)
to take ill zameriti, šteti v zlo
to turn out ill ponesrečiti se, ne uspeti
it went ill with him zanj se je slabo izteklo, izkupil jo je

ill³ [il] samostalnik
zlo, zloba; škoda, nesreča; pokvarjenost
množina tegobe, nesreče

for good or ill v sreči in nesreči
the ills that flesh is heir to življenjske tegobe

ilustrirati glagol
1. (izdelati risbo) ▸ illusztrál, illusztrációt készítAkademska slikarka ilustrira predvsem knjige za otroke. ▸ A festőművésznő főleg gyermekkönyveket illusztrál.
Francoski stripar zadnjih devet let tudi profesionalno ilustrira za revije in časopise. ▸ A francia képregényrajzoló az utóbbi kilenc évben folyóiratoknak és újságoknak is hivatásszerűen készít illusztrációkat.

2. (ponazoriti) ▸ illusztrálVsi stari romani lepo ilustrirajo položaj ženske v preteklosti. ▸ Valamennyi régi regény szépen illusztrálja a nők helyzetét a múlltban.
Dejstvo je ilustrirala s konkretnim primerom. ▸ A tényt konkrét példával illusztrálta.

image¹ [ímidž] samostalnik
podoba, slika, kip, lik, prispodoba; poosebljenje; predstava (o čem)

he is the very (ali living) image of his mother on je cela mati
he is the image of loyalty on je poosebljena zvestoba
to speak in images govoriti v prispodobah
optika virtual image navidezna slika, predstava

imagine [imǽdžin]

1. prehodni glagol
predstavljati si, (za)misliti si, umisliti si

2. neprehodni glagol
misliti, meniti, domišljati si

just imagine! samo pomisli!
it is not to be imagined tega si ni mogoče predstavljati

imé name; (krstno) first (ali given ali baptismal ali Christian) name

imé in priimek name and surname
v iménu on behalf of, in the name of
v mojem iménu on my (own) behalf
lastno imé proper noun
obče imé common noun
potni list na imé... a passport in the name of...
dekliško imé maiden name
brez iména nameless
krajevno imé placename, toponym
privzeto imé (vzdevek) alias
Brown po iménu Brown by name
dobro imé (sloves, glas) good name, reputation
klicanje imén (apél) roll call
seznam imén list of names, roll, (zdravnikov, porotnikov ipd.) panel
v mojem iménu in v iménu mojih prijateljev on my own behalf and on behalf of my friends
v božjem iménu in the name of God, in God's name
kako Vam je imé? what is your name?
Vas smem vprašati za imé? may I ask your name?
vprašal sem ga za imé I asked him (for) his name
dati čemu pravo imé (reči bobu bob) to call something by its proper name; to call a spade a spade
imeti imé po botru to be called after one's godfather
navesti, povedati napačno imé to give an assumed name
klicati po iménih to call the roll
podpisati (se) s polnim iménom to sign one's name in full
ustvariti si imé (zasloveti) to win a name for one's
omadeževati svoje imé to besmirch one's name
poznati koga le po iménu to know someone only by name
imé se ga je prijelo the name stuck to him
to bo škodilo mojemu dobremu iménu my reputation will suffer because of this
moj pes sliši na imé Bob my dog answers to the name of Bob
slabega iména se človek težko znebi (figurativno) give a dog a bad name and hang him!

imenovati to name; to call by name

imenovati koga po... to name someone after; (označiti) to denominate, to designate, to style, to term; (v službi) to nominate, to appoint (to office); (odrediti) to fix, to appoint (the day)
napačno imenovati to misname, pogovorno to get someone's name wrong
podrobno imenovati to specify
oseba, ki je nočem imenovati a person who shall be nameless
imenoval me je za svojega dediča he has named me his heir
imenovali so me po očetu I was named after my father
bil je imenovan za župana he was appointed mayor
imenovali so ga za predsednika they appointed him president
kako imenujete to stvar v angleščini? what do you call this thing in English?
imenovati se to be called, to be named
kako se imenuje ta vas? what is the name of this village?, what is this village called?

iméti to have; pogovorno to have got; to possess, to be in possession of; to keep, to hold, to own

ne iméti not to have, to be in want of, to be short of, to lack, to be destitute of, to be devoid of
iméti dar za to have a gift for, to have a talent for
iméti glavno besedo to be the spokesman
iméti čas za to have time for
iméti govor to make a speech, to deliver an oration
iméti zadnjo besedo to have the last word (ali the final say)
iméti ime to bear a name
iméti nahod to have a cold
iméti nekaj denarja to have some money
iméti izbiro to have a choice
iméti napako to have a fault
iméti prav to be right
ne iméti prav to be wrong
iméti posla z to have dealings with
iméti prijatelja v kom to have a friend in someone
iméti koga za norca to regard someone as a fool
iméti potrpljenje to have patience, to be patient
iméti težave to have difficulties
iméti srečo to be lucky, to be in luck, (stalno) to have a run of good luck
ne iméti sreče to be unlucky, to be ill-fated, to be out of luck, to be down on one's luck, to strike a bad patch
iméti pri roki to have on hand, to have near at hand, to have handy
iméti usmiljenje z to take pity on, to pity, to commiserate with
iméti pravico do to be entitled to
iméti referendum to hold a referendum
iméti volitve to hold elections
iméti za posledico to entail
iméti v vidu to have in view
rad iméti to like, to be fond of
najrajši iméti to prefer above all
rajši iméti to prefer, to like better
sedaj imamo zimo it is winter now
imam nekaj denarja pri sebi I have some money on me
to nima nič na sebi it is of no consequence
kako se imaš? how are you getting on?, how are you?
dobro se imejte! have a good time!
ima me, da bi (šel) I have a good mind to (go)
imel je priti včeraj he was to come yesterday
hoteti kaj iméti (želeti) to desire, to wish, to want something
imam ga za poštenjaka I believe him to be an honest man
za koga me (pa) imate? whom (pogovorno who) do you take me for?
iméti koga na hrani in stanovanju to board and lodge someone
iméti obzir to be considerate
iméti na zalogi, v skladišču to have in store, in stock

immaterial [imətíəriəl] pridevnik (immaterially prislov)
nebistven; breztelesen, brezsnoven

it is immaterial to me vseeno mi je

im-pleō (in-pleō) -plēre -plēvī -plētum

1. (na)polniti, izpolniti (izpolnjevati): Pl., cornua impleta Ci., i. fossas L.; s prolept. obj.: cum orbem sidus implevit Cu., luna … implerat … orbem O. je bila polna; od tod: luna inpletur T. se polni; z abl.: Pl., Sen. ph. idr., is vomens tribunal frustis esculentis implevit Ci., inplevitque mero pateram V. je napolnil z vinom … ; podobno: caput calido oleo i. Cels. obliti; pesn.: manum pinu implet V. vzame plamenico v roko, flatus vela implet Plin. ali Neptunus ventis inplevit vela V. je napihnil (napel); od tod: impletae vino venae L. napete, i. aliquem Cels. (o vodenici); z gen. (po „plenus alicuius rei“): Pl., Piso multos codices implevit earum rerum Ci., ollam denariorum Ci.; z de z abl.: volumina de istis rebus Ci.

2. occ.
a) nasititi: inplentur veteris Bacchi pinguisque ferinae V., si quis interdiu se implevit Cels.; pren.: se sanguine i. Ci., dolorem suum lacrimis i. T., desiderium naturae i. Cu. potolažiti, utešiti, aures i. Ci., T. zadovoljiti.
b) nosečo storiti: uterum generoso semine implet O., feminam implere O., uterum implere Iust. zanositi, uterus tamquam implens (sc. se) Col. tako rekoč nosečen, tj. debel, mesnat, močen; (o živalih) obrejiti: Col.; z abl. (Peleus Thetidem) ingenti implet Achille O. jo je naredil za Ahilovo mater.
c) (o)debeliti, (v)zrediti: implet corpus modica exercitatio Cels., tenuis homo implere se debet, plenus extenuare Cels.

3. metaf. izpolniti, napolniti; redko samo zase: Turnum nuntius inplet V., credulas regis aures implebat Cu. na uho trobiti, praviti; nav. z abl.: aliquem fustibus i. Pl. dobro naklestiti, tyrannorum interfectores implent orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., oppidum (regnum) sanguine implere Ci., navibus oram Italiae i. L., maria … fugā i. L. bežoč … pokrivati, i. scopulos lacrimosis vocibus V., urbem tumultu L., clamoribus Cu., omnia terrore i. L., pectus curis i. L., mentem disciplinis Cu.; redk. z gen.: Italiam nominis sui i. L., iuventutem spei i. L., adulescentem suae temeritatis inplet (= plenum reddit) L., ieiuna tamen erunt et infirma, nisi maiore quodam oratoris spiritu implentur Q.; occ.
a) (število ali mero) popolnoma izpolniti, doseči (dosegati): impleta VI milia armatorum L., eques XXX milia implebat Cu. število … je dosegalo, modius grani sedecim libras implet Plin. tehta celih 16 funtov.
b) (kar manjka do določenega števila itd.) dopolniti, iz(po)polniti, nadomestiti: triginta legionum instar impleverat Vell., ut quidquid gregi deperierit ex fetibus impleatur P. F., implentur validae tirone cohortes Lucan., implere equestres facultates Plin. iun. dodati, kar manjka do viteškega (plemiškega) cenzusa.
c) (življenjsko dobo) popolnoma doseči, — izpolniti: me quater undenos sciat inplevisse Decembres H. da sem izpolnil štirideseto leto, finem vitae implere T. umreti.
č) (mesto) izpolnjevati, — zavzemati, zastopati koga: inplevit locum principem T., vicem alicuius Plin. iun., censorem Vell.
d) kaj izpolniti (izpolnjevati), popolnoma izvršiti (izvrševati): ne id profiteri videar, quod non possim implere Ci., i. officium Ci., consilium T., munia sua T., leges i. O., fata i. L. prerokovanje (prerokbo) izpolniti; podobno vera bona, quae in virtutibus sita sunt T. v polni meri dosegati, — imeti.

impose [impóuz]

1. prehodni glagol
naložiti, naprtiti (davke, pokoro itd.; to komu)
vsiliti komu svoje mišljenje; natvesti, (pre)varati; vzdeti komu priimek
tisk razvrstiti rubrike, stolpce

2. neprehodni glagol
imponirati, napraviti vtis (on, upon na, komu)
varati; štuliti se, vsiljevati se (on, upon komu)

tisk to impose anew preurediti (stolpce, rubrike)
tisk to impose wrong zamešati (stolpce, rubrike)
to impose upon o.s. varati se
to impose o.s (up)on vsiljevati se komu
to impose upon s.o.'s good nature zlorabiti dobroto koga
he is easily imposed upon njega je lahko prevarati
to impose law and order napraviti red
cerkev to impose hands položiti roke (pri blagoslavljanju)

improvement [imprú:vmənt] samostalnik
izboljšanje, izpopolnitev, polepšanje, oplemenitenje; napredek, dobit (in s.th. v čem; upon s.th. v primerjavi s čim)
izkoriščanje, koristna uporaba
ekonomija porast, dvig (cen)
agronomija melioracija

there is room for improvement moglo bi se izboljšati
vojska artificial improvements umetno pojačenje terena

impulsus -ūs, m (impellere)

1. sunek, udar, zadetek, zadetje (zadevanje): impulsu scutorum magnas copias pulsas esse audivimus Ci., corporum i. Plin., ianuae i. Sen. ph. trkanje na vrata, turbae i. Suet. naval, prerivanje, is ardor non alieno impulsu, sed sua sponte movetur Ci.; pl.: ventus inferiora repentinis impulsibus quatit Ap.

2. metaf. priganjanje, nagib, nagibanje, vpliv(anje): hoc egit impulsu meo, tuo, suo, eius … Ci. po … nagibu (vzgibu), impulsu eorum C., homines scelerati impulsu deorum terrentur furialibus taedis Ci. po božjem vpliv(anj)u, po božjem ukazu, impulsu libidinum … iura violaverunt Ci. gnani od … qui simili impulsu aliquid commiserint Ci. iz podobnega (notranjega) nagiba.

imuniteta samostalnik
1. (o pravni nedotakljivosti) ▸ mentelmi jog, mentességNorveška je morala z ustavno spremembo odvzeti imuniteto tudi svojemu kralju. ▸ Norvégiának az alkotmánymódosítással a saját királyát is meg kellett fosztania a mentelmi jogától.
Diplomatov zaradi imunitete ni mogoče preganjati. ▸ A diplomaták a mentelmi joguk miatt nem vonhatók felelősségre.
Povezane iztočnice: diplomatska imuniteta, poslanska imuniteta

2. (odpornost organizma) ▸ immunitás

in¹ [in] predlog

1.
v, na (na vprašanje kje?)

in England v Angliji
in the country na deželi
in here (there) tu (tam) notri
in town v mestu (o katerem govorimo)
in the sky na nebu
in the street na ulici
in the territory na ozemlju

2. figurativno
v, pri, na

in the army v vojski
in the university na univerzi
in Shakespeare pri Shakespearju
blind in one eye na eno oko slep

3.
v (v posameznih primerih namesto into na vprašanje kam?)

put it in your pocket daj to v žep

4.
(stanje, način, okoliščina)

in arms oborožen
a cow in calf breja krava
in any case v vsakem primeru
in cash v gotovini; pri denarju (biti)
in despair obupano, v obupu
in doubt v dvomu
in dozens na ducate
in English v angleščini
in good health pri dobrem zdravju, zelo zdrav
in groups v skupinah
in E major v E duru
in liquor pijan
in this manner na ta način
in ruins v razvalinah
in short na kratko (povedano)
in tears v solzah
in a word z eno besedo
in other words z drugimi besedami
in writing pismeno

5.
v, pri, na (udeležba)

to be in it biti udeležen, udeležiti se
he isn't in it on ne spada zraven
there is nothing in it ničesar (resničnega, dobrega) ni v tem, ne splača se, je čisto enostavno; je še neodločeno (dirka)

6.
(dejavnost, opravilo) pri, v

in an accident pri nesreči, v nesreči
in crossing the river pri prehodu čez reko
in search of pri iskanju česa

7.
(moč, sposobnost)

it is not in her to tega ona ne zmore
he has (not) got it in him to je (ni) pravi mož za to

8.
(časovno)

in the beginning v začetku
in the day, in daytime podnevi
in the evening zvečer
in his flight na begu
in two hours v dveh urah, čez dve uri
in March marca
in one istočasno
in the reign of za vlade, za časa vladanja
in my sleep v spanju, ko sem spal
in time pravočasno, sčasoma, kdaj
in winter pozimi
in (the year) 1940 leta 1940

9.
(namen, smoter)

in answer to kot odgovor na
in my defence v mojo obrambo

10.
(vzrok, nagib)

in contempt s prezirom
in his honour njemu na čast
in sport za šalo
in remembrance v spomin

11.
(razmerje, odnos, zveza)

in as (ali so) far as do take mere
in that ker, kolikor
well in body, but ill in mind telesno zdrav, a duševno bolan
in itself samo po sebi
in number številčno
in size po velikosti
equal in strength enak po moči
the latest thing in s.th. najnovejše na nekem področju
ten feet in width 10 čevljev širok (po širini)

12.
po

in my opinion po mojem mnenju
in all probability po vsej verjetnosti

13.
(sredstvo, material)

in boots v škornjih
a statue in bronze bronast kip
written in pencil napisano s svinčnikom
a picture in oils oljnata slika
dressed in white oblečen v belo

14.
(število, znesek)

seven in all v celem sedem
five in the hundred pet od sto, 5%
one in ten eden od desetih
in twos po dva, paroma
not one in a hundred niti eden od stotih
a place in a million najbolj primeren kraj

in² [in] prislov
notri, noter, v

to be in biti doma, biti v hiši; politika biti na vladi (stranka); biti v modi; šport biti na vrsti za udarec; sezona za kaj (oysters are in)
to be in for a thing pričakovati kaj, nameravati kaj, nadejati se česa
he is in for a shock to bo zanj močan pretres
she is in for an examination čaka jo izpit
the boy is in for a beating fant bo tepen
to be in for it iztakniti jo, biti v kaši, ne imeti drugega izhoda
in for a penny, in for a pound kdor reče a, mora reči tudi b
to be (ali keep) in with s.o. dobro se s kom razumeti
in between medtem
in and in vedno isto, vedno znova
the train is in vlak je prišel
spring is in pomlad je prišla
the ship is on the way in ladja pluje v pristanišče
to throw in pridati
ameriško to be all in biti čisto izčrpan
in with it! prinesi, odnesi to noter
to be in on s.th. sodelovati pri čem, biti poučen o čem
to let s.o. in on s.th. pritegniti koga k čemu, poučiti koga o čem
to be in up to the neck biti v veliki stiski

ina -ae, f (gr. ἴς) papirn(at)o vlakno: Paul. D. (ex Fest.).

ináko

ináko se mu storí he is on the brink of tears, he has tears in his eyes

inarticulate [ina:tíkjulit] pridevnik (inarticulately prislov)
nerazločen, nejasen (govor); skop z besedo, vase zaprt
zoologija nečlenast

he is inarticulate on se nejasno izraža; komaj usta odpre
inarticulate with rage onemel od jeze

incidental¹ [insidéntl] pridevnik (incidentally prislov)
priložnosten, prigoden, vmesen, postranski slučajen; ki spada k (to)

incidental earnings postranski zaslužek
incidental expenses postranski izdatki
incidental music vmesna glasba, spremljava
it is incidental to to spada k
incidental upon kar slučajno sledi
expenses incidental thereto stroški s tem v zvezi
fizika incidental images paslike