kŕsten (-tna -o) adj.
1. di, del battesimo, dei battesimi; battesimale:
krstna botra, krstni boter madrina, padrino di battesimo
krstna knjiga registro dei battesimi
krstni kamen fonte battesimale
krstni list fede di battesimo
krstno ime nome di battesimo, prenome
2. pren. primo:
krstna predstava prima rappresentazione
Zadetki iskanja
- kŕsten de bautismo, bautismal
krstni list partida f (ali fe f) de bautismo
krstni boter, krstna botrica padrino m, padrina f
krstno ime nombre m de pila
krstni kamen pila f bautismal
krstna voda agua f bautismal
krstna knjiga registro m de bautizos - krsti|ti (-m)
1. taufen (na ime auf einen Namen taufen, na ime Peter/na Petra/za Petra auf den Namen Peter taufen, v sili nottaufen; figurativno ladjo auf den Namen "Adria" taufen)
dati se krstiti sich taufen lassen
2.
(dati ime) krstiti psa za Sultana den Hund "Sultan" taufen
(dati vzdevek) nennen (krstili so ga za očeta strukturalizma er wurde "der Vater des Strukturalismus" genannt)
3. dramo: erstaufführen
4. vino: panschen - L, l, po stari pisavi I, enajsta črka lat. abecede.
I. Kot kratica L.
1. = Lucius (rim. ime).
2. = lībra (rim. as); od tod IIS, iz česar je nastalo HS = duae librae semis, tj. sestertius, sestertium itd. (prim. S in sēstertius).
3. = līberī.
II. Kot številčno znamenje = 50. - Laberius 3 Labêrij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:
1. Q. Laberius Durus Kvint Laberij Dur, Cezarjev vojaški tribun, padel v Britaniji: C.
2. Decimus Laberius Decim Labe-rij, rim. vitez in sloveč pisec mimov, Cezarjev sodobnik, rojen okrog l. 106, umrl l. 43: Ci. ep., H., Sen. rh., Suet., Gell., Macr. Od tod adj. Laberiānus 3 Labêrijev: Laberianus ille versus Sen. ph. - Labros -ī, m (gr. λάβρος požrešen, lakomen, pohlepen) Lábros = Požrešnež, samogovoreče ime psa: O.
- Lachnē -ēs, f (λάχνη volnasti lasje) Láhna = Volnolasa, pasje ime: O.
- Laciadēs -ae, m (Λακιάδης) Lakiád, pripadnik lakiadske občine (δῆμος Λακιάδαι), ki je dobila ime po nekem heroju Lakiju (Λάκιος) v Atiki: Ci.
- lad|ja1 ženski spol (-je …)
1. pomorstvo das Schiff; -schiff (bojna Schlachtschiff, ekspedicijska Expeditionsschiff, piratska Seeräuberschiff, kontejnerska Behälterschiff, hladilna Kühlschiff, na vesla Ruderschiff, svetilnik Feuerschiff, za prevoz rud Erzschiff, za vrtanje Bohrschiff, linijska Linienschiff, vojska oskrbovalna Nachschubschiff, Versorgungsschiff, pomožna Hilfsschiff, potniška Fahrgastschiff, Passagierschiff, vojska poveljniška Flaggschiff, reševalna Bergungsschiff, Hebeschiff, vojska sanitetna Lazarettschiff, sestrska Schwesterschiff, sovražnikova Feindschiff, šolska Schulschiff, trgovska Handelsschiff, vikinška Wikingerschiff, vojna Kriegsschiff, vojska zaščitna/eskortna Geleitschiff)
… ladje/ladij Schiffs-
(trčenje der Schiffszusammenstoß, položaj der Schiffsort, ime der Schiffsname, krst die Schiffstaufe, lastnik der Schiffseigner, posadka die Schiffsbesatzung, vodenje die Schiffsführung)
ladja je nasedla das Schiff liegt fest
zavzeti ladjo ein Schiff entern
na ladji auf dem Schiff, an Bord
delati na ladji (biti pomorščak) zur See fahren
na sredi ladje mitt(el)schiffs
letalo na ladji das Bordflugzeug
natovarjati/natovoriti na ladjo verschiffen
premestiti na drugo ladjo umschiffen
potovanje/vožnja z ladjo die Schiffsfahrt (eine Schiffsfahrt unternehmen)
prevažati z ladjo schiffen, verschiffen, schippern
prevoz z ladjo die Verschiffung
odvezati ladjo loswerfen
2.
tovorna ladja das Frachtschiff, der Frachter, -frachter
(potniško-tovorna Passagierfrachter, za razsuti tovor Schüttgutfrachter)
3. (čoln) das Boot; -boot (gasilna Feuerlöschboot, policijska Polizeiboot)
vojska izkrcevalna ladja das Landungsfahrzeug
pomorska reševalna ladja der Seenotrettungskreuzer
4. količina tovora: die Schiffsladung
5.
figurativno vesoljska ladja das Raumschiff
figurativno puščavska ladja (kamela) das Wüstenschiff
6.
živalstvo, zoologija portugalska ladja die Portugiesische Galeere, die Seeblase
7.
ladja norcev das Narrenschiff
podgane zapuščajo potapljajočo se ladjo die Ratten verlassen das sinkende Schiff - Lādōn -ōnis, m (Λάδων) Ládon
1. reka v Arkadiji, Alfejev pritok: O., Sen. ph., Mel., Plin.; rečnega boga Ladona so imeli za Dafninega očeta: V.
2. moško ime pri: V.
3. Aktajonov pes: O., Hyg. - Laelaps -apis, m (gr. λαῖλαψ vihra) Lájlaps, ime psa: O., Hyg.
- Laelius 3 (iz *Laivilios, prim. laevus) Lélij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tibura. Poseb. znani so:
1. C. Laelius Gaj Lelij, prijatelj Scipiona starejšega, se je bojeval 210—205 v Hispaniji, 205—202 zoper Sifaka, poveljnik konjenice v bitki pri Zami, konz. l. 190: Ci., L., Vell.
2. njegov sin C. Laelius Sapiens Gaj Lelij Modri (ker se je veliko ukvarjal s filozofijo), prijatelj Scipiona mlajšega, se je boril l. 147 pred Kartagino, l. 145 zoper Viriata, konz. l. 140: Ci., H., Q., Suet.
3. D. Laelius Decim Lelij, tožnik Lucija Valerija Flaka, ki ga je Cicero uspešno zagovarjal, tr. pl. l. 54., privrženec Pompeja in poveljnik njegovega ladjevja; po bitki pri Tapsu je naredil samomor: Ci. ep., C.
4. Laelia -ae, f
a) Lélija, ime dveh hčera Gaja Lelija Modrega; njune govorniške sposobnosti slavi Ci.; ena izmed njiju je bila Krasova tašča.
b) neka Vestalka: T. — Od tod adj. Laeliānus 3 Lélijev: naves C. - Laetōrius 3 Letórij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:
1. M. Laetorius Mark Letorij, centurio primi pili, ki je l. 495 od rim. naroda konzuloma v sramoto dobil nalogo, naj posveti Merkurjevo svetišče v Rimu: L.
2. C. Laetorius Gaj Letorij, tr. pl. l. 471: L.
3. C. Laetorius Gaj Letorij, edil l. 216, pretor v Ariminu l. 210: L.
4. L. Laetorius Lucij Letorij se je moral l. 202 odpovedati edilstvu, ker je bil “vitio creatus”: L.
5. P. Laetorius Publij Letorij, prijatelj Gaja Grakha, je skušal rešiti svojega prijatelja pred zasledujočimi morilci; na mostu čez Tibero jih je nekaj časa zadrževal, potem je skočil v reko ali pa so ga (po pričevanju drugih) ubili: Val. Max.
6. neki skopuh Letorij: Mart. — Kot adj. = Letórijev: lex Laetoria Suet. ap. Prisc. - Lāïs -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Λαΐς) Láida, gr. žensko ime, poseb. dveh slovitih korintskih hetêr: starejša in razvpitejša je živela v času peloponeške vojne: Ci. ep., O., Pr., Lact., mlajša je bila Apelova in Demostenova sodobnica: Plin., Gell.; acc. pl. Lāidas: Aus.
- Lalagē -ēs, f (gr. λαλαγή brbljanje) Lálaga = „sladko brbljajoča“, gr. žensko ime, poseb. ene izmed Horacijevih ljubic: H., Pr.
- Lamia2 -ae, f Lámija, grško žensko ime: mulier est Segestana perdives et nobilis, Lamia nomine Ci.
- Lamia3 -ae, m Lámija, priimek Elijevega plemena (gens Aelia; gl. Aelius 3): L. Aelius Lamia deformis Ci., L. Lamiam … in contione relegavit Ci., necte meo Lamiae coronam H. (Carm. 1, 26, 8), prim.: Aeli vetusto nobilis ab Lamo (ime šalj. naslonjeno na „Lamus“, gl. Lamus): quando et priores hinc Lamias ferunt denominatas H. (Carm. 3, 17, 1 in 2); ta Horacijev Lamija je menda Lucij Lamija, konz. l. 2 po Kr., deset let po pesnikovi smrti; hoc nocuit Lamiarum caede madenti Iuv. Od tod adj. Lamiānus 3 Lámijev: horti Ci. ep., Suet.
- Lampadiō -ōnis, m Lampádion, ime sužnja: Pl.
- Lampadiscus -ī, m Lampadísk, ime sužnja: Pl.
- Lampadium -iī, n (Λαμπάδιον iz gr. λαμπάδιον baklica, plameničica) Lampádija, Lampádijum = „Svečka, Svečica“, gr. žensko ime: Lucr.