Franja

tóliko adv.

1. tanto:
plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

8. toliko da appena; appena appena:
s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
toliko da ni padel per poco non cadeva

10.
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
PREGOVORI:
toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli

tóliko tanto

dvakrat toliko dos veces tanto
še enkrat toliko otro tanto; el doble
toliko kot tanto cuanto
toliko bolj tanto más
toliko hitreje con tanto mayor rapidez
toliko bolje tanto mejor
toliko manj (več) tanto menos (más)
toliko je pretrpel ha sufrido tanto y tanto
dal bom prav toliko yo daré otro tanto

tolkalo samostalnik
1. ponavadi v množini (vrsta glasbila) ▸ ütőhangszer, ütős hangszerOb petju uporablja tolkala in tudi improvizacijo. ▸ Az ének mellett ütőhangszereket és improvizációt is alkalmaz.

2. ponavadi v množini (igranje tolkal) ▸ ütőhangszer, ütős hangszerŠtudij tolkal bo verjetno nadaljevala na akademiji v Zagrebu. ▸ Valószínűleg a zágrábi akadémián folytatja majd ütőhangszeres tanulmányait.

3. ponavadi v množini (glasbenik) ▸ ütősDirigent je odlično vodil množičen ansambel, ki je koncert izvedel v prvotni različici s spremljavo tolkal in dveh klavirjev. ▸ A karmester kiválóan vezette a nagy létszámú együttest, amely a versenyművet eredeti változatában, ütőhangszerekkel és két zongorával adta elő.

4. (predmet na vratih) ▸ kopogtatóČe so na obisk prišli moški, so potrkali z večjim in glasnejšim tolkalom. ▸ Ha férfiak érkeztek vendégségbe, a nagyobb és hangosabb kopogtatóval kopogtak be.

5. (pripomoček za drobljenje) ▸ mozsártörő
Vse sestavine stresemo v možnar in tolčemo s tolkalom, dokler se povsem ne zmešajo. ▸ Tegye az összes hozzávalót mozsárba és törje össze a mozsártörővel, amíg teljesen össze nem keveredik.

tomar od-, pre-, pri-vzeti; použiti, (po)piti; uloviti; zavzeti, osvojiti; dobi(va)ti, preje(ma)ti; najeti, v službo vzeti; kupiti; zapreti (pot, dohod); zamašiti; dohiteti; obiti, spreleteti; prilastiti si; imeti (por za); kreniti po poti

tomar aborrecimiento mrzeti
tomar aliento sapo zajeti
tomar los antecedentes vzeti osebne podatke
tomar un billete kupiti vozovnico
tomar café, cerveza kavo, pivo piti
tomar un camino kreniti po poti
tomar carnes zrediti se
tomar color dobivati barvo
tomar la comida jesti
tomar consejo za svet vprašati
tomar a cuestas na rame vzeti
tomar un dependiente vzeti v službo nameščenca
tomar (el) desayuno zajtrkovati
tomar disposiciones ukreniti
tomar estado lotiti se poklica; poročiti se
tomar la fresca iti na svež zrak
tomar el gusto (a) vzljubiti
tomar un mal hábito navzeti se slabe navade
tomar (el) ímpetu zalet vzeti
tomar informes informirati se, poizvedovati
tomar la lección a izprašati lekcijo (učenca)
tomar lecciones (con) jemati inštrukcije (pri)
tomar nota de na znanje vzeti
tomar la palabra povzeti besedo
tomar la palabra (a) koga za besedo prijeti
tomar a pecho a. k srcu si kaj vzeti
hay que tomar un partido treba se je odločiti (zavzeti stališče)
tomar el pelo (a) prevarati, oslepariti, za norca imeti
tomar puerto zapluti v pristanišče
tomar la puntería meriti na
tomar una resolución (ali decisión) sprejeti sklep
tomar soleta popihati jo
tomar taquigráficamente stenografirati
tomar té, café piti čaj, kavo
tomar tierra pristati (letalo)
tomar vida oživeti
tomar vuelo širiti se
hacer tomar dati (zdravila)
le tomó el sueño spanec ga je premagal
le ha tomado la vez prehitel ga je
tomar odio (a) zasovražiti
los tomó la noche noč jih je prehitela
¡toma! hm! a tako! seveda! kajpak! ta je pa dobra!
tomar a su cargo prevzeti kaj
tomar a mal, tomar en mala parte (ali mal sentido) zameriti
tomar a risa vzeti kot šalo
tomar en serio resno vzeti
tomar por la derecha iti na desno
tomarse zarjaveti
tomarse con alg. spreti se s kom
tomarse interés (por) zanimati se (za)
tomarse la libertad drzniti si, dovoliti si
tomarse la molestia potruditi se
tomarse de orín zarjaveti
tomarse de polvo prašen postati
tomarse (del vino) opi(jani)ti se

top tujka angl. m invar.

1. obl. ženski odprti brezrokavnik

2. vrh, vrhunec:
questo libro ha raggiunto il top della classifica delle vendite knjiga je na vrhu prodajne lestvice

tracōllo m

1. nagib, nagibanje

2. pren. propad, polom, zlom, krah:
tracollo finanziario finančni zlom
ha avuto un tracollo di salute zdravje se mu je hudo poslabšalo

tragar [g/gu] pogoltniti, požirati; pohlepno jesti; lahkoverno verjeti

tragar millas (ali kilómetros) požirati kilometre, hitro voziti ali teči
tragarlas iti na limanice
no poder tragar a alg. (fig) ne koga trpeti, ne moči koga prenašati
tragarse požreti
eso se traga toda mi fortuna to mi požre vse premoženje
se lo ha tragado todo vse si je dal natvesti

tŕčiti (-im) perf.

1. toccare (nel brindisi); battere (i tacchi)

2. scontrarsi, urtare, cozzare:
avtomobil je trčil v tovornjak un'auto ha urtato contro un camion
vlaka sta trčila si sono scontrati due treni

3. imbattersi, incappare in; incontrare:
trčiti na znanca imbattersi in un conoscente
trčiti ob paragraf venire a collisione con la legge
pren. trčiti s kom scontrarsi

trda buča frazem
(kdor se težko česa nauči) ▸ tökfej
Če učitelj obvlada snov, pa naj bo še tako zapletena in težka, jo lahko pojasni še tako trdi buči. ▸ Ha a tanár ismeri az anyagot, akkor a legnagyobb tökfejnek is elmagyarázza, még ha oly bonyolult és nehéz is.

tre

A) agg.

1. tri:
il bambino ha tre anni otrok ima tri leta

2. ekst. nekaj, malo:
dire qcs. in tre parole kaj povedati v nekaj besedah
non saper mettere insieme tre discorsi ne znati spraviti skupaj nekaj besed
pensarci tre volte dobro kaj premisliti

B) m; f

1. tri; tretji; trojka:
il tre febbraio tretji februar
tre più tre fa sei tri in tri je šest
prendere un tre šol. dobiti trojko
le tre tri zjutraj; pog. tri popoldne
e tre! zdaj pa še to!
non c'è due senza tre v tretje gre rado

2. igre trojka (igralna karta):
il tre di picche pikova trojka

tréba adj. inv. (v predik. rabi)

1. bisognare, occorrere, convenire, essere necessario:
pšenica je zrela in jo je treba požeti il grano è maturo e bisogna mieterlo
naj prižgem luč? Ni treba accendo la luce? Non è necessario
včasih je treba pogoltniti žalitev talora conviene ingoiare il rospo

2. (za izražanje omiljene zahteve) bisognare:
konec klepetanja, treba je delati basta con le chiacchiere, bisogna lavorare

3. essere necessario, esserci bisogno; occorrere:
dežuje, ko je najmanj treba piove quando meno ce n'è bisogno

4. aver bisogno:
povej, česa mu je najbolj treba dimmi di che cosa ha più bisogno

5. kot je treba, kakor je treba come si deve, come si conviene; comme il faut:
postrežba kot je treba un servizio perfetto, come si deve
samo še tega je bilo treba questa proprio non ci voleva
fant kot je treba un ragazzo perbene
meni ni treba tega praviti (lo so) non occorre che me lo racconti
pren. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba il diavolo non è così brutto come lo si dipinge

tremare v. intr. (pres. trēmo)

1. tresti se, trepetati, drgetati:
tremare di freddo, per la rabbia tresti se od mraza, od jeze

2. ekst. drhteti, podrhtevati:
il terremoto ha fatto tremare la città potres je zatresel mesto

3. pren. trepetati, bati se:
tremare per la sorte di qcn. trepetati za usodo nekoga

4. pren. drhteti, podrhtevati (glas)

5. trepetati (luč)

tren moški spol vlak; popotna prtljaga; vojska tren, vojaška prtljaga, vozarstvo; spremstvo; blišč, razkošje, velika potrata

tren botijo mešnec (vlak)
tren correo (de tercera) potniški vlak (3. razreda)
tren directo, especial, expreso direkten, poseben, ekspresni vlak
tren de mercancías tovorni vlak
tren mixto, tren ómnibus mešani vlak
tren ordinario, tren de viajeros osebni vlak
tren rápido brzovlak
conductor del tren sprevodnik na vlaku
viaje en tren potovanje z vlakom
coger (perder) el tren ujeti (zamuditi) vlak
tomar el tren peljati se z vlakom
el tren llega (parte) a la(s)... vlak prihaja (odhaja) ob ...
el tren se ha descarrilado vlak se je iztiril
el tren tiene (ali llega con) retraso vlak ima zamudo
tener (ali llevar) un gran tren živeti v razkošju
formar trenes ranžirati (vlake)
tu tren de vida es muy superior a tus recursos živiš razkošneje, kot ti dovoljujejo sredstva

trenta

A) agg. trideset; trideseti

B) m

1. trideset:
nel '30 leta 1930, 1830 ipd.
chi ha fatto trenta può fare trentuno pren. če si prišel tako daleč, ne pusti stvari nedokončane

2. šol. tridesetica (najvišja ocena pri univerzitetnih izpitih)

trentina f

1. trideseterica; okrog trideset

2. trideset let (življenja):
ha passato la trentina prekoračil je trideseto leto

trentuno

A) agg. enaintrideset, enaintrideseti

B) m

1. (število) enaintrideset:
battere il trentuno pren. popihati jo
chi ha fatto trenta può fare trentuno pren. če si prišel tako daleč, ne pusti dela nedokončanega
dare nel trentuno pren. znajti se v težavah
prendere, voltare il trentuno pren. oditi

2.
trentuno reale igre (bazzica) ○ (vrsta igre s kartami)

trésti (trésem)

A) imperf. agitare, scuotere, scrollare; provocare scosse elettriche; far tremare:
tresti drevo scuotere l'albero
tresti koga za ramo scrollare le spalle a qcn.
pokvarjena električna naprava trese il guasto dell'apparecchio elettrico provoca scosse
trese ga mraz, mrzlica trema dal freddo, dalla febbre

B) trésti se (trésem se) imperf. refl.

1. tremare; vibrare:
tresti se od mraza tremare dal freddo
tresti se od jeze tremare per la rabbia, vibrare d'ira
tresti se kot šiba na vodi tremare come una canna

2. tresti se pred tremare, aver paura di:
tresti se pred kaznijo aver paura del castigo

3. vibrare (di voce, suono):
igrati, da se okna tresejo suonare forte, rumorosamente (da far tremare i vetri)
pren. hlače se mu tresejo ha una paura matta, da morire, se la fa sotto

tŕgati (-am)

A) imperf.

1. strappare, stracciare, lacerare, squarciare, spezzare:
trgati papir, knjigo stracciare la carta, il libro
trgati tkanino lacerare, strappare la stoffa
trgati verigo spezzare la catena
veter trga oblake il vento squarcia le nubi

2. logorare, consumare:
trgati čevlje logorare le scarpe

3. cogliere; strappare:
trgati cvetove, sadje cogliere i fiori, la frutta
trgati plevel strappare le erbacce
trgati komu knjigo iz rok strappare il libro dalle mani di qcn.
trgati očeta družini strappare il padre alla famiglia

4. (odtegovati) dedurre, detrarre, ritenere, defalcare:
trgati komu petino plače ritenere, dedurre un quinto della paga a qcn.

5. impers. avere forti dolori, fitte:
trga jo v križu ha forti dolori alla schiena
pren. trgati srce strappare il cuore
trgati ušesa rompere i timpani
trgati živce spezzare i nervi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. trgati čevlje po hribih vivere in montagna
pren. trgati hlače v pisarni lavorare come impiegato, fare il travet
pren. trgati hlače po šolskih klopeh andare a scuola; scaldare i banchi
trgati masko z obraza smascherare qcn.
pren. trgati komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
trgati verige suženjstva spezzare le catene della schiavitù

B) tŕgati se (-am se) imperf. refl.

1. spezzarsi, rompersi

2. stracciarsi, lacerarsi, strapparsi

3. liberarsi:
trgati se z verige liberarsi delle catene

4. staccarsi (da); lasciare, abbandonare:
trgati se s svoje zemlje lasciare la terra natia

5. staccarsi

6. accapigliarsi, azzuffarsi; litigare

7.
trgati se za koga, za kaj adoperarsi per ottenere qcs.; concorrere a qcs.; allettare
trgati se za renomiranega strokovnjaka allettare il tecnico affermato
trgati se za direktorsko mesto concorrere al posto di direttore
stavki so se mu trgali iz ust parlava con frasi mozze
srce se mi trga (od žalosti) (dal dolore) mi si spezza il cuore

C) trgati si (-am si) imperf. refl. pren.
trgati si od ust togliersi di bocca

Trnuljčica samostalnik
1. (lik iz pravljice) ▸ Csipkerózsika
Film je nova predelava zgodbe o Trnuljčici. ▸ A film Csipkerózsika történetének újragondolása.

2. (o neaktivnosti ali mirovanju) ▸ Csipkerózsika
Če se je volitev udeležilo relativno malo volilcev, pa so rezultati prebudili Trnuljčico: civilno družbo. ▸ Ha a részvétel viszonylag alacsony is volt, az eredmények felébresztették Csipkerózsikát, azaz a civil társadalmat.
Po njegovih besedah je "slovensko podeželje slovenska speča Trnuljčica, ki bi jo veljalo obuditi". ▸ Elmondása szerint „a szlovén vidék Szlovénia alvó Csipkerózsikája, amelyet fel kell ébreszteni”.

trobenta samostalnik
1. (glasbilo) ▸ trombitaMoje besede je preglasil zvok trobente. ▸ Szavaimat túlharsogta a trombita hangja.Vsi člani družine znajo igrati trobento, rog in pozavno. ▸ A család minden tagja tud trombitán, kürtön és harsonán játszani.
Sopomenke: trobilo
Povezane iztočnice: navijaška trobenta, pikolo trobenta, baročna trobenta, jazz trobenta, gasilska trobenta, vojaška trobenta, žepna trobenta

2. (glasbenik) ▸ trombita, trombitásNa koncertu bo nastopil tudi trio trobent. ▸ A hangversenyen egy trombitatrió is fellép.
Uprizorili smo pravo kraljevsko dobrodošlico: pred njima so hodile trobente in fanfare ter zastavonoše z angleško, italijansko in venezuelsko zastavo. ▸ Igazi királyi fogadtatásban részesítettük őket: trombiták és fanfárok haladtak előttük, valamint zászlóvivők angol, olasz és venezuelai zászlókkal a kezükben.

3. (igranje trobente) ▸ trombita-, trombitaŠtudij trobente je končal na glasbeni akademiji v Ljubljani. ▸ Trombitatanulmányait a ljubljanai Zeneakadémián végezte.Ko sem bil star dvanajst let, sem se začel učiti trobento, to pa zato, ker izhajam iz glasbene družine. ▸ Tizenkét éves koromban elkezdtem trombitálni tanulni, mégpedig azért, mert zenész családból származom.
4. (goba) ▸ trombitagomba
Če ste nabrali lisičke ali trobente, jih lahko nanizate na vrvico in obesite, da se sušijo na zraku. ▸ Ha rókagombát vagy trombitagombát szedett, akkor zsinórra felfűzve kiakaszthatja őket a levegőre, hogy száradjanak.
Trobent sicer nisva našla, sva pa vsak nabrala lepo porcijo gob. ▸ Trombitagombát ugyan nem találtunk, de mindketten szedtünk egy-egy szép adag rókagombát.
Povezane iztočnice: črna trobenta, mrtvaška trobenta, žolta trobenta

5. (izpušni sistem) ▸ kipufogódobBistvena vizualna razlika je pri zadku, saj opazovalec ne uzre dveh ločenih trobent, ampak značilen dizlov izpušni sistem. ▸ A fő vizuális különbség a hátsó részen látható, ahol a megfigyelő nem két különálló kipufogódobot, hanem egy jellegzetes dízel kipufogórendszert lát.

6. (o zvoku ali obliki trobente) ▸ trombitaSestrična je slike spravila na podstrešju, kjer jih je uničila voda, nekatere pa je dala otrokom, da so si iz njih naredili papirnate trobente. ▸ Az unokahúga a képeket a padláson tárolta, ahol tönkretette őket a víz, néhányat közülük pedig a gyerekeknek adott, akik papírtrombitákat készítettek belőlük.
Ustnice so se mu zaoblile v gumijasto trobento in iz nje se je ulil zveneč tok besed. ▸ Ajkai gumitrombitává kerekedtek és zengő szóáradat tört ki belőlük.

7. (o propagandi) ▸ harsona, szócső, szólamEn sam primer pomnimo, ko je v političnih debatah povzdignil glas, pa je bil še vedno tišji kot znamenite parlamentarne trobente. ▸ Egyetlen olyan példára emlékszünk, amikor egy politikai vitában felemelte a hangját, és még akkor is halkabb volt, mint a híres parlamenti megmondóemberek.
Ko politične trobente molčijo, naj govore dejanja. ▸ Amikor a politikai harsonák hallgatnak, akkor beszéljenek a tettek.
Sopomenke: trobilo