Franja

sólza tear

v sólzah in tears
grenka sólza bitter tear
sólze kesanja tears pl of remorse
sólze veselja tears of joy
krokodilove sólze crocodile tears pl
do sólz ganjen moved to tears
do sólz until the tears run
grenke sólze salt tears pl
biti ves v sólzah to be in tears
hitro je ganjen do sólz he is easily moved to tears
biti na robu sólz (figurativno) to be on the brink of tears
to niso mačkine sólze (figurativno) this is not to be sneezed at
sólze je imela v očeh tears stood in her eyes
jokati sólze veselja to weep tears of joy
planiti v sólze to burst into tears
pretakati sólze to shed tears
potočiti sólzo to shed a tear
točiti krokodilove sólze to shed crocodile tears
točiti bridke sólze to shed (ali to weep) bitter tears
topiti se v sólzah to melt into tears
do sólz se smejati to laugh till the tears come, to laugh till one cries (ali till the tears come into one's eyes)
sólze mi pridejo, stopijo v oči tears come into my eyes
smehljati se skozi sólze to smile through one's tears
ni se mogla vzdržati sólz she could not restrain her tears
sólze so ji zalile oči her eyes brimmed with tears, she burst into tears
sólze so ji privrele v oči tears welled up in her eyes

sónce (-a) n

1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
Sonce in Luna il Sole e la Luna
Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
lepa kot sonce bella come il sole
jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

3. pren.
sonce svobode il sole della libertà
sonce sreče il sole della felicità
sonce upanja il sole della speranza

4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

5. pog.
višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
ne bo več gledal sonca morrà
tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
pojdi mi s sonca togliti dal sole
sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
nič lažjega pod soncem niente di più facile
nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole

souffle [suflə] masculin pihljaj, sapa, sapica, piš, puh; šum; dih; figuré navdih, inspiracija

souffle d'une bombe puh bombe
souffle de vent piš vetra
souffle de vie iskrica življenja
il n'y a pas un souffle niti sapice ni
avoir du souffle regularno dihati (kar omogoča dolgo govorjenje ali dolg tek); figuré biti drzen
avoir le souffle coupé biti čisto brez sape
on en a le souffle coupé to človeku vzame sapo
avoir le souffle court hitro se zasopsti; figuré ne imeti dovolj inspiracije
n'avoir qu'un souffle de vie biti zelo slab, na smrt bolan
être à bout du souffle (figuré) omagati, ne moči dokončati nekega dela
éteindre la bougie d'un souffle, avec son souffle upihniti svečo
manquer de souffle biti nadušljiv
rendre le dernier souffle izdihniti, umreti
on le renverserait d'un souffle (figuré) vsaka sapica bi ga podrla, zelo slab, šibak je
retenir son souffle zadrževati sapo, dih
ne tenir qu'à un souffle (figuré) viseti (le) na nitki

soupe [sup] féminin juha (s kruhom); populaire jed; militaire večerja; vieilli reženj kruha, ki se zalije z juho, z mlekom; populaire razstrelivo

soupe aux choux, à l'oignon zeljnata, čebulna juha
soupe au lait mlečna juha, figuré hitro vzkipljiva oseba
soupe grasse, maigre goveja juha, postna juha
soupe populaire ljudska juha, kuhinja (za reveže)
à la soupe pri mizi, pri jedi
(familier) la soupe à la grimace neprijazen sprejem prepirljive žene
(populaire) un gros plein de soupe debeluhar
c'est une soupe au lait, il est soupe au lait on se hitro razjezi, hitro vzkipi
trempé comme une soupe moker kot miš
tremper la soupe politi kruh z juho
tremper une soupe à quelqu'un (figuré, populaire) premikastiti, prebunkati, pretepsti koga
tailler la soupe narezati kruh za juho
s'emporter, monter comme une soupe au lait (figuré) hitro vzkipeti, se razjeziti

Spaß, der, (-es, Späße) šala, zabava, veselje; ein schlechter Spaß slaba šala; ein teurer Spaß draga zabava; keinen Spaß verstehen ne poznati šale, figurativ (schnell beleidigt sein) biti hitro užaljen; Spaß machen šaliti se; Spaß machen jemandem zabavati koga, veseliti koga, biti komu prijetno; den Spaß verderben pokvariti veselje; jemandem ist der Spaß vergangen (koga) je minilo veselje/minil smeh; aus Spaß za zabavo; im Spaß v šali, za šalo; über den Spaß gehen iti predaleč; zum Spaß za šalo; Spaß beiseite brez šale

spiccio agg. (m pl. -ci, f pl. -ce) hiter, pospešen:
andare per le spicce opraviti kaj na hitro, brez ceremonij

spirit² [spírit] prehodni glagol
navdihniti, inspirirati; priganjati, siliti (on k)

to spirit away (off) skrivaj in hitro odvesti, pustiti izginiti
to spirit a child odvesti, ugrabiti otroka
to spirit a prisoner pustiti, da ujetnik izgine

spot² [spɔt] prehodni glagol
napraviti pisano z lisami, s pikami; zamazati
figurativno omadeževati; očistiti (kaj) od madežev (često out)
pogovorno zapaziti, prepoznati, odkriti narodnost kake osebe
pogovorno napovedati (zmagovalca konjske dirke); postaviti na določeno mesto, plasirati; zadeti (tarčo)
vojska točno lokalizirati

to spot a criminal odkriti, izslediti hudodelca
he spotted him at once as an American takoj ga je prepoznal kot Amerikanca
neprehodni glagol
zamazati se, dobiti madeže

that material will spot in the rain to blago bo dobilo madeže v dežju
white linen spots easily belo platno se hitro zamaže

správiti (-im) | správljati (-am)

A) perf., imperf.

1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba

2.
z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.

3.
spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo

4. spraviti ob far perdere:
spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
spraviti ob živce far impazzire
spraviti ob čast far perdere la reputazione

5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
spraviti seno immagazzinare il fieno

6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
spraviti dokumente mettere via i documenti
spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi

7. riconciliare, rappacificare:
spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
spraviti na svet mettere alla luce, partorire
spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
spraviti otroke sistemare i figli
spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
spraviti v denar vendere
spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
pog. spraviti vase mangiare
spraviti dol mandar giù
pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
spraviti v promet mettere in circolazione
spraviti v zagato mettere nei guai
spraviti v zmoto indurre in errore

B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. andarsene; andare:
spraviti se spat andare a letto
spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi

2. spicciarsi:
hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare

3. accingersi, mettersi a:
spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro

4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.

spread^*2 [spred]

1. prehodni glagol
širiti (o.s. se)
raztezati, raztegovati, razgrinjati, razprostreti; pogrniti (mizo); prekriti, pregrniti, preobleči; razvaljati (testo); (na)mazati (maslo) (on na)
raznašati, širiti, raztresti (govorice, novice); razviti (zastavo); razliti

2. neprehodni glagol
(raz)širiti se, razprostirati se, raztezati se, razgrinjati se, razliti se; dati se namazati (maslo, barva)

a spreading chestnut-tree košat kostanj
to spread o.s. sleng delati se važnega, razkazovati se (v gostoljubnosti); biti dolgovezen; biti zaposlen z več dejavnostmi; zelo se truditi, napenjati se
to spread the cloth, to spread the table pogrniti mizo
the eagle spread his wings orel je razprostrl krila
to spread a flag, a sail razviti zastavo, jadro
the grass is spread with fallen apples trava je posuta z odpadlimi jabolki
to spread it thick (thin) sleng razkošno (siromašno, tanko) živeti
to spread manure raztresti gnoj
to spread the map (out) on the floor razgrniti zemljevid na tleh
his name spreads fear njegovo ime širi strah
the news spread with wonderful rapidity novica se je čudovito hitro razširila
the peacock spreads its tail pav napravi kolo (z repom)
the rumour spread from mouth to mouth govorica se je širila od ust do ust
this stain will spread ta madež se bo razmazal
the water spread over the floor voda se je razlila po tleh

sprone m

1. ostroga:
a spron battuto naglo, v diru; pren. na hitro
dar di sprone a spodbosti (konja)

2. pren. spodbuda; priganjanje

3. obl. karé (na srajcah, bluzah)

4. gosp. petelinček (kolesce)

5. bot.
sprone di cavaliere (speronella) ostrožnik, svaljnik (Delphinium consolida)

squartata f razkosanje, razčetverjenje:
dare una squartata na hitro razkosati

squint [skwint]

1. samostalnik
škiljenje; mežikanje; pogled od strani; skriven (hiter, bežen) pogled; pogledovanje (at na)
figurativno nagnjenje, tendenca (to, towards k)

to have a slight squint malo škiliti
I'll have a squint at the menu bom hitro pogledal (na) jedilni list

2. pridevnik
(redko) škilav, škilast; nezaupljiv, sovražen; poševen, kriv

3. neprehodni glagol
škiliti; od strani gledati; metati skrivne, nezaupljive poglede; škiliti (at za čem)
bežno pogledati; meriti (at na)
mežikati, na pol zapreti (oči)
prehodni glagol
zavijati, obračati (oči), bežno pogledati

to squint one's eyes škiliti, pogovorno mežikati

stain² [stéin] prehodni glagol
umazati, zamazati, omadeževati; pobarvati (kaj) (na zidu, na steklu, papirju); tiskati pisane vzorce (na blagu, tapetah)
figurativno omadeževati
neprehodni glagol
(za)mazati se, popackati se, delati ali dobiti madeže
figurativno omadeževati se

stained glass barvno steklo
his hands are stained with blood njegove roke so omadeževane s krvjo
stained with vice poln pregreh, grešen, sprijen
to stain one's name omadeževati svoje ime
white cloth stains easily bel prt se hitro zamaže

stand-up [stǽndʌ́p] pridevnik
pokončen, stoječ; pravilen, po pravilih (o boksanju itd.)

stand-up collar trd ovratnik
stand-up fight (boks) borba po pravilih
a stand-up meal na hitro, stojé zaužita jed
stand-up supper hladna večerja (bifé)

staréti (-ím) imperf.

1. invecchiare:
hitro, počasi stareti invecchiare rapidamente, lentamente

2. (zastarevati) invecchiare; cadere in disuso; decadere, scadere:
z današnjim bliskovitim napredkom tudi tehnično znanje naglo stari col fulmineo progresso oggidì invecchiano rapidamente anche le conoscenze tecniche

stick¹ [stik]

1. samostalnik
palica, gorjača, sprehajalna palica; prot, šiba; bat, kij; držalo, držaj, toporišče, nasadilo; steblo, kocen
glasba dirigentska paličica, taktirka; tablica (čokolade)
navtika, hudomušno jambor
tisk vrstičnik
sleng revolver
množina protje, šibje, polena (kot kurivo)
figurativno, pogovorno dolgočasnež, sitnež
britanska angleščina, sleng lomilno orodje, lomilka

in a cleft stick v precepu, v škripcih
a few sticks of furniture nekaj kosov pohištva
any stick to beat a dog figurativno pretveza se hitro najde, sovraštvo ne izbira sredstev
the big stick ameriško, sleng politika grožnje z vojno drugi državi
as cross as two sticks figurativno pasje slabe volje
drum stick paličica za bobnanje
broom stick držaj metle
fiddle stick lok
gold stick zlata palica (ali njen nosilec), ki jo nosi polkovnik garde ob svečanih prilikah
riding on a stick broom jahanje (čarovnic) na metli
single stick lesena palica s ščitkom za roko (pri mečevanju)
sword stick votla palica, v kateri je bodalo
walking stick sprehajalna palica
the wrong end of the stick figurativno neugoden položaj; popačeno poročilo
to be beaten with one's own stick biti tepen z lastno palico, sam sebi jamo izkopati
to be in a cleft stick biti v precepu, v škripcih, v brezizhodnem položaju
it is easy to find a stick to beat a dog figurativno lahko je najti pretvezo
to cut one's stick sleng popihati jo, oditi
to get hold of the wrong end of the stick figurativno napačno (kaj) razumeti
to give a boy a stick šibati dečka
to pick up sticks pobirati vejevje (za kurjavo)
he wants the stick figurativno on potrebuje palico (batine)

2. prehodni glagol
podpreti (rastlino) s palico
tisk (po)staviti črke

stipula -ae, f (gl. stīpō)

1. žitno steblo, slamna bilka, bil(ka), stŕn, strníšče, v pl. tudi = slama, strnišče, strnje: Ter., Varr., Plin. idr., frumenta in viridi stipula lactentia turgent V., stipulam urere V. strnišče, per ardentes stipulae crepitantis acervos O., domus stipulis tecta O., stipulae fabales O. fižolovína (fižólovina), bobovína, bobovíca, bobóvka, in stipula carpere munera somni O. spati na slami, stipulae leves O. strnišče, paberki; pren. (preg.): postmodo de stipula grandis acervus erit O. iz posameznih bilk naposled nastane velik kup, flammaque de stipula nostra brevisque fuit O. slamni ogenj, ki je hitro prešel = naša slama je gorela le kratek čas.

2. meton. trstena piščal, trsteníca: stridenti miserum stipula disperdere carmen V.

stôg stòga m kopica, stog: stog žita, slame, sijena; svugdje oko sela vidiš stogove sijena; bježati preko -a i sloga bežati kar se da hitro

stréla thunderbolt, flash of lightning, lightning; (udarec) a stroke of lightning

stréla z jasnega neba a bolt from the blue
kot od stréle zadet thunderstruck, dumbfounded
biti zadet od stréle to be struck by lightning
kot stréla zadeti to strike like a thunderbolt
zadeti kot stréla z jasnega to hit (someone) like a bolt from the blue
novica je bila zame kot stréla z jasnega the news came to me like a bolt from the blue
stréla je udarila v drevo a tree was struck by lightning
kot stréla hiter quick as lightning
kot stréla je šinil proč he was off like a shot
kot stréla hitro (figurativno) like (greased) lightning
priti kot stréla z jasnega to appear suddenly out of the blue, to come all of a sudden
gromska strél! well I'll be blowed!