Franja

otròk (-ôka) m

1. bambino, bambina:
pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
posvojiti otroka adottare un bambino
lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare

2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
nezaželen otrok figlio indesiderato
nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
edini otrok figlio unico
otroci iz prvega zakona figli di primo letto
nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
izgubiti otroka abortire
odpraviti otroka abortire

3. pren. figlio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
saj nisi otrok non sei mica un bambino
ne bodi tak otrok non fare lo stupido
dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
pog. delati otroke fare figli
imeti otroka pri prsih allattare il bambino
odstaviti otroka svezzare il bambino
pričakovati otroka aspettare un bambino
biti velik otrok essere un ingenuo
pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
ubogi otrok! povera creatura!
večni otrok eterno fanciullo
čudežni otrok fanciullo, prodigio
bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
otrok navade consuetudinario
PREGOVORI:
veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero

ovaliser [-lize] verbe transitif dati ovalno, jajčasto obliko

s'ovaliser dobiti ovalno obliko, postati ovalen

own¹ [óun] pridevnik
(samo za svojilnimi pridevniki ali svojilnim sklonom) lasten (with my own eyes s svojimi očmi)
poseben, svojski (it has a value all its own ima čisto svojsko vrednost)
(zlasti z vokativom) ljubljeni, najdražji (my own! moj najdražji!)
(brez svojilnega pridevnika) pravi, resničen, v bližnjem sorodstvu (an own brother rodni brat)

my own self jaz sam
to be one's own man (ali master) biti sam svoj gospod, biti neodvisen
of one's own svoj, lasten
I have nothing of my own nimam ničesar svojega
to come into one's own dobiti, kar ti pripada; uveljaviti se
to hold one's own ne popustiti
pogovorno on one's own svoboden, neodvisen; iz lastnega nagiba, sam od sebe, na svojo odgovornost
pogovorno to be left on one's own biti prepuščen sam sebi
of one's own accord (ali motion) iz lastnega nagiba, sam od sebe
(my) own cousin (moj) pravi bratranec (sestrična)

ozóbiti strojništvo denter; endenter

ozobiti se (dobiti zobe, o otroku) faire ses dents

ozóbiti (kolo) endentar

ozobiti se (dobiti zobe) (o otroku) estar en la dentición, fam echar los dientes

ožúljek (žulj) durillon moški spol , callosité ženski spol , cal moški spol

ožuljke dobiti attraper des durillons

Packung, die, (-, -en) zavoj, paket, zavitek; škatlica; Arzneien, Kosmetika: pakiranje; Medizin povitek; bei Kristallen: zlog; Baukunst, Architektur (Steinpackung) namet; Technik ploščato tesnilo, tesnilka, mašilka; figurativ eine Packung bekommen dobiti jih pošteno po grbi

pagare v. tr. (pres. pago)

1. plačati, plačevati; izplačati:
pagare lautamente, profumatamente bogato plačati
pagare in natura plačati v naravi
pagare alla consegna plačati ob prejemu blaga
pagare a rate plačati v obrokih
pagare qcn. sulla cavezza pren. koga takoj izplačati
pagare qcs. a buon mercato kaj dobiti poceni
pagare qcs. caro, salato, un occhio della testa kaj slano, zelo drago plačati
quanto pagherei per... pren. kaj bi dal za...

2. pog. ponuditi, plačati:
pagare da bere a qcn. povabiti koga na pijačo

3. pren. poplačati:
pagare qcn. con la più nera ingratitudine koga poplačati z nehvaležnostjo

4. absol. izplačati se:
il delitto non paga zločin se ne izplača

5. pren. (scontare) plačati:
pagare la pena odsedeti kazen
pagare il fio biti kaznovan, dobiti zasluženo kazen
me la pagherai (cara)! to mi boš drago plačal!
paga, Pantalone! ti, navadni zemljan, pa plačaj!

pálica bâton moški spol , (tanka) baguette ženski spol , (sprehajalna) canne ženski spol , (debela) trique ženski spol , gourdin moški spol , (kljukasta, škofovska) crosse ženski spol , houlette ženski spol , (za skoke) perche ženski spol , (biljardna) queue ženski spol

palica zlata, srebra lingot moški spol d'or, d'argent
palica za slepe canne (blanche) d'aveugle
palica za golf, za hokej crosse (ali canne) de golf, de hockey
beraška, maršalska, popotna palica bâton de mendiant, de maréchal, de voyageur
čarodejna (čarovna) palica baguette magique (ali de fée, de sorcier)
dirigentska palica baguette de chef d'orchestre
gorska palica bâton ferré, alpenstock moški spol
leskova palica baguette de coudrier
pastirska palica bâton de berger, houlette ženski spol
pilotska palica manche moški spol à balai
ribiška palica canne à pêche, perche ženski spol
romarska palica bâton de pèlerin, bourdon moški spol
senčna palica (pri sončni uri) aiguille ženski spol de cadran solaire
smučarska palica bâton de ski, familiarno canne
steklopihaška palica canne
štafetna palica témoin moški spol
ukrivljena palica crosse ženski spol
skok s palico saut moški spol à la perche
udarec s palico coup moški spol de bâton
dobiti jih s palico recevoir des coups de bâton
naložiti jih komu s palico bâtonner quelqu'un, donner des coups de bâton à quelqu'un
priti na beraško palico être réduit à la misére (ali à la mendicité), être ruiné
vstavljati palice v kolesa mettre des bâtons dans les roues

pálica bastón m ; vara f ; (krepelec) palo m

maršalska (gorska, smučarska) palica bastón de mariscal (de montañero, de esquí)
palica za biljard taco m
sprehajalna palica bastón m
hoditi s palico andar apoyado en un bastón, andar con bastón
dobiti jih s palico llevar una paliza
naložiti jih komu s palico dar a alg una paliza
priti na beraško palico darse a la mendicidad, fam echarse a pedir limosna
spraviti na beraško palico arruinar; reducir a la pobreza; hundir en la miseria

palma² f

1. bot. palma: dateljnova palma (Phoenix dactylifera)
palma da cocco kokosova palma
palma dum dum palma (Hyphaene thebaica)

2. relig. palmova, oljčna veljica:
domenica delle palme cvetna nedelja

3. pren. nagrada; zmaga:
conseguire, riportare la palma zmagati, dobiti nagrado
la palma del martirio relig. mučeniška palma, krona

palo moški spol palica, kol, batine, les, sramotilni kol, nakoličenje (smrtna kazen); barva aduta

palo de escoba držaj pri metli
palo de favor barva aduta
palo mayor veliki jambor
palo santo palisandrov les
caballo de palo gugalni konj
cuchara de palo lesena žlica
pie, pata de palo lesena noga
dar palos a uno pretepsti koga
recibir (llevar) palos dobiti batine
de tal palo, tal astilla jabolko ne pade daleč od drevesa
andar a palos pretepati se
liarse a palos (con) prepir začeti (z)
matar a palos do smrti pretepsti
terminarse a palos s pretepom se končati

palper [palpe] verbe transitif otipa(va)ti, (po)tipati; (familier)

palper de l'argent dobiti, prejeti denar
le médecin palpe le malade zdravnik otipava bolnika
il a déjà assez palpé dans cette affaire (familier) dosti denarja je že dobil pri tej zadevi, pri tem poslu

pappa¹ m

1. zdrobova juha; kaša

2. slabš. razkuhana jed
pappa molle pren. mevža, slabič

3. papica:
soffiare nella pappa pren. ovaditi, ovajati
volere la pappa scodellata kaj hoteti dobiti na pladnju

4.
pappa reale čebel. matični mleček

Pappenstiel: das ist keinen Pappenstiel wert ni vredno prebite pare/počenega groša; etwas ist kein Pappenstiel niso mačkine solze; für einen Pappenstiel bekommen: (dobiti) za bagatelo, napol zastonj

pardon [pardɔ̃] masculin odpuščanje; oproščenje; milost; (v Bretanji) božja pot; religion, pluriel odpustki

accorder son pardon à quelqu'un odpustiti komu
(je vous demande) pardon! mille pardons! oprostite!
demander, obtenir, mériter son pardon prositi, dobiti, zaslužiti odpuščanje

pari [pari] masculin stava; stavna vsota, vložek

pari mutuel (pri konjskih dirkah) totalizator
engager, faire un pari napraviti stavo, staviti
gagner, perdre un pari dobiti, izgubiti stavo
tenir le pari sprejeti stavo
paris de football nogometne stave

parole [parɔl] féminin beseda; govor; glas, ton; izrek; govorniška umetnost; pluriel prazne besede

sur parole na (častno) besedo
parole en l'air tjavdan rečena beseda
d'honneur častna beseda
parole d'honneur! ma parole d'honneur! moja častna beseda! prisegam!
parole facile spretnost v govorjenju
paroles magiques magične formule
belles paroles lepe besede, prazne fraze ali obljube
de grosses paroles surove besede, grobosti
bonnes (mauvaises) paroles (ne)prijazne besede
homme masculin de parole mož beseda
histoire féminin sans paroles zgodba brez besed
adresser la parole à quelqu'un nagovoriti koga
vous avez ma parole dajem vam svojo častno besedo
avoir la parole (parlement) imeti, dobiti besedo
avoir la parole facile z lahkoto se izražati
n'avoir qu'une parole ostati pri svoji besedi
il n'a aucune parole on ni mož beseda, nanj se ni zanesti
avoir deux paroles biti nezanesljiv
avoir la parole haute imeti prvo besedo
couper la parole à quelqu'un prekiniti koga v govoru
ne pas être court de paroles ne biti v zadregi za besede
dégager sa parole vzeti svojo besedo nazaj
dégager quelqu'un de sa parole odvezati koga od njegove besede
demander la parole (parlement) prositi za besedo
donner la parole à quelqu'un dati komu besedo
fausser sa parole prelomiti svojo besedo
manquer à sa parole ne držati svoje besede
passer la parole à quelqu'un povabiti koga, da govori
payer de paroles z besedami odpraviti, pitati; verbe intransitif širokoustiti se
se payer de paroles zadovoljiti se z besedami; slepo vse verjeti
perdre la parole izgubiti govor, onemeti
porter la parole imeti prvo besedo
prendre la parole začeti govoriti
rendre sa parole à quelqu'un odvezati koga od njegove besede
rentrer les paroles dans le corps, la gorge, le ventre vzeti nazaj, preklicati, kar smo rekli
reprendre, retirer sa parole preklicati svojo besedo; preklicati, kar smo rekli
retirer la parole à quelqu'un (parlement) odvzeti komu besedo
tenir sa parole držati (svojo) besedo
la parole est à M. X., à vous besedo ima g. X., imate Vi
sa parole vaut de l'or nanj se lahko zanesete
la parole est d'argent, le silence est d'or govoriti je srebro, molčati pa zlato

pars, partis, acc. -em (in -im), f (iz indoev. kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je, skr. pūrtám plačilo, lat. portio; gl. tudi pariō)

I.

1. del, oddelek, kos, obrok (naspr. totum, integritas, universitās): Ter. idr., Gallia est omnis divisa in partes tres C., copias in IV partes distribuerat S., p. urbis Ci., p. hominum H. nekateri, maxima p. hominum Ci., dimidia p., tudi samo pars Ci. polovica, maior, minor populi p. Ci. večina, manjšina, tertia p. C. tretjina; z glavnimi števniki: tres partes C. = 3/4, novem partes N. = 9/10 itd. (imenovalec je za ena večji od števca); in interiore parte aedium N. med obzidjem, omnibus partibus N. povsod; vzročno: eā ex parte Ci. zaradi tega, zato; partes facere Ci. deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), partem facere Icti. del(ež) dobiti, deležen biti, aliquid partem sui facere Sen. ph. storiti, da preide kaj v meso in kri, dodobra si vtisniti v spomin, in parte laboris esse L. udeleževati se dela, sodelovati pri delu, partem habere in aliquā re Ci. delež imeti pri čem, deležen biti česa, dare partes (sc. amicis) C. narediti (prijatelje) deležne ali naročati kaka opravila (v korist prijateljev), locare agrum partibus Plin. iun. zemljišče dati v zakup tako, da ga imata zakupodajalec in zakupnik vsak pol, aliquid populi ad partes dare Ci. kaj prepustiti (prepuščati) narodnim komicijem, narod narediti (delati) deležen česa, aequā parte Pl. z enakim dobičkom ali z enako izgubo; occ.
a) delež, del, prejetje, dosega (kake dediščine idr.): ne expers partis esset de bonis nostris Ter., pars hic mihi maxima iuris O., partes muneris L.
b) delnica, akcija: magnas partes habuit publicorum Ci., partes illo tempore carissimae Ci., dare partes Ci.
c) obrok (kake jedi), porcija: Petr., Suet.; ostanki: cenas et partes requiris Ap. ostanke pojedine.

2. rodilo, spolovilo, spolni organ: obscaena O., naturae partes Ph.; tudi modo: Col.

3. v sg. in pl. = stranka: Ter., Iust., Q., T., Eutr. idr., ut alius in aliam partem mente atque animo traheretur C., florens (sc. Bruti et Casii) pars N., Cinnanis partibus favere N., in duas partes discedunt Numidae S., nullius partis esse Ci. ep. ne biti na nobeni strani, biti nepristranski (nevtralen), erat illarum partium Ci.; na sodišču: pars adversa Q. nasprotna stranka, a parte heredum intraverant duo Plin. iun.

4. v pl. vloga igralca: Ter., primas partes agere Ci. glavno vlogo igrati, qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. (opis za gr. t.t. δευτεραγωνιστής in τριταγωνιστής) ki igra drugo ali tretjo vlogo; metaf.: belli fabula composita, Hernici ad partes parati L. so prevzeli vlogo; prim.: recepit has partes N.

5. v pl. vloga (metaf.) = naloga, posel, opravilo, delo, dolžnost: Varr., Ter. idr., puero me hic sermo inducitur, ut nullae esse possent partes meae Ci. da ne morem imeti nobene vloge v njem (= v knjigah de oratore), omnium ordinum partes in misericordiā constant C., defensionis partes suscipere Ci., te tibi istas partes poposcisse Ci., suas partes implere O., tuum est hoc munus, tuae partes Ci. ep., Antonii audio esse partes, ut de totā eloquentiā disserat Ci.; redko v tem pomenu v sg.: pars defensoris est posita in refutatione Q.

6. stran, plat, smer: a sinistrā parte C., magna vis fortunae in utramque partem Ci., in neutram partem N. na nobeno stran, v nobenem oziru, ex omnibus partibus advolare C.

7. stran dežele, kraj, pokrajina, krajina: Eoae partes H., civitates, pagi, partes omnes C., Eburonum partes C., ad orientis partes in exsilium ire Ci. —

II. Posebne zveze

1. nom. pars del = nekateri; pogosto v soodnosnosti: L., pars circumvenire, pars … petere coepit C.; z ret. premeno: pars … alii S. ali alii … pars: Ci., L. idr., pars … multi T.; kolekt. (κατὰ σύνεσιν): pars in frusta secant V., pars triumphos suos ostentantes S., pars in crucem acti S., pars explorent L.

2. acc.
a) magnam partem večinoma, večidel, povečini, ponajveč: C.
b) partim deloma, delno, nekaj, nekoliko, samo zase: Pl., Lucr., S. idr., partim a se ornatis Ci., regiis institutis, p. etiam legibus auspicia sunt constituta Ci.; v soodnosnosti: partim … partim deloma … deloma, nekaj … nekaj: Ter., Q., Suet. idr., multa homini p. cara esse, p. etiam necessaria Ci., cives p. securi percussit, p. in vinculis necavit, p. in crucem sustulit Ci.; z ret. premeno: partim … alii S., aliae … partim … aliae Ci., partim e caelo, alia ex terrā, quaedam ex … Ci.; z gen. (v pomenu nekateri): Ter., p. eorum Ca. ap. Gell.; od tod κατὰ σύνεσιν (s predik. v pl.): eorum partim ea sunt L., quorum p. invitissimi castra sunt secuti N.; gen. opisan s praep.: cum p. e nobis ita timidi sint Ci., e quibus p. tecum sentiebant, p. … tenebrant Ci.
c) in eam partem = na to stran, s te strani, v tem oziru, v tem pogledu: Ter., Ci. idr. ali = na tak način, tako: Ci. ali = s tem namenom, zato, zaradi tega: in utramque partem Ci. za oba primera, v obeh primerih, vehemens in utramque partem Ter. presilen na obe strani = predober in prejezen, in utramque partem disputare Ci. za in proti govoriti (prim.: neque in ullam partem disputo Ci. niti za niti proti), nullam in partem Ci. nikakor ne, kratko in malo ne, za nobeno ceno, accipere in partem optimam Ci. z najlepše (dobre) strani, in partem mitiorem interpretari Ci. z milejše strani = mileje, rahleje, valet in omnes partes Ci. na vsako stran, v vsakem oziru, v vseh pogledih, popolnoma; naspr.: nullam ad partem valet Ci. nikakor ne, celo ne, in omnem partem V. na vse strani, na vseh straneh, povsod, in partem venire (sc. alicuius rei) Ci. deležen posta(ja)ti (česa), dobiti delež česa (pri čem, na čem), in partem vocare Ci., L. ali revocare L. narediti (delati) koga deležnega česa, in partem praedae ali curarum vocare L., T. narediti koga deležnega plena (skrbi) poz(i)vati na delitev plena (skrbi), poz(i)vati koga, da postane deležen plena (skrbi), deliti s kom plen (skrbi), per partes Plin. iun. na dele, deloma, kosoma, in partem Pl. ti s svoje strani, kar se tebe tiče.

3. abl.
a) parte … parte O. (pesn.) = partim … partim, ex aliquā parte Ci. nekaj, nekako, nullā parte O. nikakor, celo ne.
b) omni parte L. = omni ex parte Ci. = omni a parte O. popolnoma, povsem, docela, dočista, magnā, maiore, maximā ex parte Ci. v velikem delu, povečini, večidel, večinoma.
c) in parte L. deloma.
d) pro meā (tuā, suā) parte Ci., L. z moje (s tvoje, svoje) strani = po mojih (tvojih, svojih) močeh, pro virili parte Ci. po svojih močeh.
e) pl. multis partibus C., Ci. (za) mnogo, dokaj, nad vse, omnibus partibus C., Ci. povsem, vseskozi, v vsakem oziru, na vse kraje, neskončno.

Opomba: Acc. partim = partem: partim Samnitum ac Lucanorum defecisse ad Poenos L., partim copiarum ad tumulum expugnandum mittit, partim ipse ad arcem ducit L. Klas. je partim le adv.; abl. sg. partī: Pl., Ca., Varr., Lucr.; nom. pl. parteis: Varr.; gen. pl. tudi partum: C., N.

part [par] féminin delež, del; stran; vloga; (adverbe)

à part ločeno, posebej, zase, ekstra; vstran; adjectif poseben, ločen; préposition neglede na, razen
à part moi (toi ...) zase, pri sebi
(familier) part à deux! deliva (si)!
plaisanterie à part! stran s šalo!
à part cela razen tega
à part vous personne ne le sait razen vas nihče tega ne ve
autre part drugam, drugod
de bonne part iz zanesljivega vira
de ma part z moje strani; zastran mene
de la part de s strani, od; po naročilu
de part en part skoz in skoz, popolnoma
des deux parts, de part et d'autre z obeh strani, na obeh straneh, obojestransko
nulle part nikamor, nikjer
pour ma part kar se mene tiče
pour une part za en del, deloma
quelque part nekje, nekam
de quelque part od nekod
(de) quelque part que (od) koderkoli
de toute(s) part(s) na vseh straneh, na vse strani, vsepovsod
d'une part, d'autre part z ene strani, z druge strani
part héréditaire dediščinski delež
la part du lion levji delež
part sociale družbeni delež
lettre féminin de faire part družinsko obvestilo, oznanilo
avoir part biti deležen, soudeležen
avoir part au gâteau (familier) biti deležen dobička
en avoir sa bonne part dobiti, imeti svoj poln delež
faire part de quelque chose à quelqu'un obvestiti koga o čem, komu kaj sporočiti
faire la part de quelqu'un določiti komu delež
de quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
ne pas donner, jeter sa part aux chats ničemur se ne odreči, kar se (le) da dobiti
faire lit à part ločeno spati (zakonca)
faire la part du feu pustiti kaj, da ne bi vsega izgubili
mettre à part dati ob stran
prendre part à quelque chose udeležiti se česa, sodelovati pri čem, deliti kaj s kom
prendre en bonne, mauvaise part (figuré) (za) dobro, slabo, v dobrem, v slabem smislu vzeti
ne prenez pas en mauvaise part mes remarques ne zamerite mojih opazk