Franja

aspaventar ustrašiti se

aspaventarse delati se zelo prestrašenega

aspaviento moški spol kretnja, vzklik (strahu, začudenja, jeze)

hacer muchos aspavientos veliko hrupa delati (de glede)

assuēfaciō (adsuēfaciō) -ere -fēcī -factum (ad, suēre navajen biti in facere) vaditi koga v čem, česa, privaditi (privajati), navaditi (navajati) koga česa, čemu, na kaj ali delati kaj, priučiti (priučevati) koga čemu; z dat. (poklas.): operi aliisque iustis militaribus (pedites) ita adsuefecit, ut... L., ipsi parentes nec probitati neque modestiae parvulos adsuefaciunt, sed lasciviae T., is (corvus) mature sermoni adsuefactus Plin.; klas. le z abl. instrumenti: adsuefacti frigore et fame et siti ac vigiliis perferendis Ci., scelerum exercitatione adsuefactus Ci. hudodelstev vajen, quorum sermone qui adsuefacti erant Ci., nullo officio aut disciplinā assuefacti C., ads. se Persico sermone Val. Max.; z ad: nec suo sanguine ad supplicia patrum plebem adsuefaciant L.; z inf.: ceteras (nationes)... imperio populi Romani parēre adsuefecit (Caesar) Ci., equos eodem remanere vestigio assuefecerunt C., paulatim assuefacti superari C., parva momenta... adsuefaciebant... militem minus iam... fortunae paenitere suae L., admoneri iussit (Sisigambim), ut... conficere eam (vestem) neptes suas adsuefaceret Cu.

assuēscō (adsuēscō) -ere -suēvī -suētum (*as-, adsuēre, prim. sueō)

1. intr. vaditi se v čem, česa, privaditi (privajati), navaditi (navajati) se česa, čemu, na kaj ali delati kaj (v logičnem pf. = (na)vajen biti), priučiti (priučevati) se čemu: consuetudine oculorum adsuescunt animi Ci., ego servo et servabo — sic enim adsuevi — Platonis verecundiam Ci. ep., adsŭēvī Ph.; z dat.: disciplinā Lycurgi, cui per LXX annos adsueverant, sublatā L., caritas ipsius soli, cui longo tempore adsuescitur L., ass. mori, sermoni Q., ut homines... quieti et otio per voluptates adsuescerent T.; z abl.: Fl., Iust., genus pugnae, quo adsueverant L.; pogosto se ne da določiti, ali je neka oblika v dat. ali abl., npr.: ubi libera colla servitio adsuērint V., quibus (legibus) cum inter bella adsuescere videret non posse L., nec aquis adsuevimus istis O.; s praep.: (uri) assuescere ad homines... ne parvuli quidem excepti possunt C., in hoc (acc.) assuescat (puer) Q.; z inf.: ut fremitum adsuesceret (Demosthenes) voce vincere Ci., quidquid tribunus plebi loquitur... adsuestis quieti audire L., votis iam nunc adsuesce vocari V., quo se demittere rivi assuērant O.; occ. vzljubiti koga: amici, quibus maxime adsueverat, pedites, quibus adsueverat Cu.

2. (pesn. in poklas.) trans. privaditi (privajati), navaditi (navajati) koga česa, čemu, na kaj, uvesti (uvajati) koga v kaj, priučiti (priučevati) koga čemu: ne tanta animis adsuescite bella V., qui pluribus adsuērit mentem corpusque H., navalibus assuescendo certaminibus praefectus Vell., quod adsuescis (me) fatis Lucan., Rhodopen adsueverat umbrā Stat., assueverat Armenios in hoc unum servitutis genus, ut... Fl.; z inf.: rem Quirini assuescit supero pollere... regno Prud. Od tod pt. pf. assuētus (adsuētus) 3
a) vajen česa, privajen, navajen česa, čemu, na kaj ali delati kaj; z dat.: gens umori ac frigori adsueta L., mensae adsuetus herili V., nobiles pueri custodiae corporis eius adsueti Cu.; evfem. (o nenaravnem spolnem občevanju): spado,... cui et Dareus adsuetus fuerat et mox Alexander adsuevit Cu.; z abl.: homines labore... adsueti Ci., Hannibale duce acerrimo adsuetus L., horrida... gens adsuetaque multo venatu nemorum V., praedae assuetus amore O.; včasih ni jasno, ali je oblika dat. ali abl.: vicinitas non adsueta mendaciis Ci., adsuetae ripis volucres V., ea (cohors) adsuetior montibus L., Macedones, adsueti quidem regio imperio Cu., nil pudet adsuetos sceptris Lucan., assueta gymnasiis et oleo corpora Q.; z gen.: Romanis Gallici tumultus adsuetis L.; redkeje s praep.: male assuetus ad omnes vis (acc. pl.) controversiarum S. ap. Prisc., non assuetae ad sceptra manus Sen. tr., iuxta in invia ac devia adsueti L., adsueti inter se hostes L.; z inf.: adsueti longo muros defendere bello V., adsuetus aquae perfundi flumine V., Sardis facile vinci adsuetis L., si Romana fatigat militia adsuetum graecari H., rapto vivere adsueti Cu.; z grškim acc.: non illa colo femineas adsueta manus V. odvajena preslice.
b) kot adj. = navaden, običajen, znan; abs.: portula ads., adsueti collis cultores L., non ille... habebat adsuetos vultus O., adsueto amore Pr., ads. belli mos Sil., otium des corpori, ut ádsŭētam fórtius praestés vicem Ph.; z dat.: adsueta oculis regio L., motus corporum cuique genti adsueti L. Od tod subst.
a) adsuētum -ī, n, le v abl. sg. pri komp.: longius adsueto lumina nostra vident O. dlje kakor navadno, adsueto propior premat orbita terras Stat.
b) adsuētī -ōrum, m navadni tovariši: Cu.

Opomba: Sinkop. obl. (pesn. in poklas.): adsuēsti(s), adsuērit, adsuēram, adsuēsse(m) idr. = adsuevisti(s), adsueverit, adsueveram, adsuevisse(m).

at [æt, ət] predlog
ob, pri, zraven; proti, k, v, na; za

at the age of v starosti
at all sploh
to aim at s.th. meriti na kaj
all at once nenadoma, nepričakovano, ko strela z jasnega neba
at attention v pozoru
angry at jezen zaradi
at best v najboljšem primeru
to be at s.th. ukvarjati se s čim
at the bottom na dnu, spodaj
at all costs za vsako ceno
at close quarters čisto blizu
at court na dvoru
at one's disposal na razpolago komu
to drive at meriti na kaj
at first najprej
to receive s.th. at s.o.'s hands dobiti kaj od koga
to be hard at s.th. naporno delati, truditi se s čim
at the head of na čelu česa
at home doma
at one fell swoop na mah
at large na prostosti
to laugh at s.o. posmehovati se komu
at last končno
at least vsaj
at long last na koncu koncev
at loggerheads v sporu, sprt
at length končno
at the minute na minuto
to be at hand biti na voljo
at any moment vsak trenutek
at most največ, kvečjemu
near at hand čisto blizu
not at all sploh ne; prosim (kot odgovor na thank you)
at night ponoči
at noon opoldne
at one složno, sporazumno
at peace v miru
at a pinch v stiski
to play at chess igrati šah
at any price za vsako ceno
at rest v miru
at school v šoli, pri pouku
to scoff at posmehovati se
at sight na pogled, po videzu
at stake v nevarnosti, na kocki
two at a time dva hkrati
at that vrh tega, poleg tega; kljub temu
to be at a standstill zastajati
to value at ceniti na
what are you at? kaj počneš?
at war v vojni
at work pri delu

attaccare

A) v. tr. (pres. attacco)

1. prilepiti, zlepiti, pripeti, prišiti, pribiti, obesiti, zapreči, priklopiti:
attaccare le maniche a un abito prišiti rokave na obleko
attaccare un quadro obesiti sliko
attaccare i cavalli alla carrozza konje vpreči v kočijo
attaccare un bottone prišiti gumb

2. pren. pog. nadlegovati

3. napasti, napadati (tudi pren.):
attaccare il governo napasti, kritizirati vlado
la tisi gli attacca i polmoni jetika napada njegova pljuča

4. začeti:
attaccare battaglia začeti boj
attaccare lite spreti se
attaccare un brano musicale zaigrati skladbo
attaccare discorso con qcn. začeti pogovor s kom
attaccare alle quattro začeti delati ob štirih

5. okužiti:
mi ha attaccato il morbillo okužil me je z ošpicami

6. pritakniti, podtakniti:
attaccare il fuoco a qcs. podtakniti ogenj, zažgati kaj

B) v. intr.

1. oprijeti se, zlepiti se:
questa vernice non attacca ta lak se ne prijemlje

2. ukoreniniti se, prijeti se; pren. uspevati:
le tue idee non attaccano tvoje ideje se niso prijele, nimajo uspeha
non attacca! pog. ne bo držalo!

3. začeti se:
il concerto attaccò con una suite di Bach koncert se je začel z Bachovo suito

C) ➞ attaccarsi v. rifl. (pres. mi attacco)

1. prijeti se:
attaccarsi al fiasco pog. hlastno piti

2. prismoditi se

attività f

1. aktivnost, delovanje, dejavnost:
un uomo di grande attività zelo aktiven človek
essere in attività delati, delovati, funkcionirati:
la fabbrica è in piena attività tovarna dela s polno paro
le attività industriali della Lombardia industrijske dejavnosti v Lombardiji

2. ekon. aktiva

aufspielen igrati, zaigrati; sich aufspielen delati se važnega, važiti se; sich aufspielen als nastopati kot

au pair tujka franc. agg. invar. au pair, za hrano in stanovanje:
studentessa au pair au pair študentka, študentka, ki dela za hrano in stanovanje
lavorare au pair delati au pair, delati za hrano in stanovanje

au pair [opêr] (varuška) franc. f inv.
delati kot au pair lavorare come au pair

auspicium -iī, n (auspex)

1. ptičegledje, ptičegledstvo, avspicij: in auspicio esse Ci. ali auspicio adesse L. kot avgur sodelovati pri..., adhibere aliquem in auspicium Ci., auspicio uti Ci., praeesse auspiciis Ci., auspicia concipere L. ukazati, naj se prirede avspiciji, auspicia observare L., auspiciis urbem condere Ci., L. na podlagi avspicijev, auspiciorum iura neglegere Ci., auspicia dissolvere Ci., auspicia dirimere Plin.

2. occ. pravica do prirejanja (opravljanja) avspicijev, ptičegledska pravica. Višji oblastniki (magistratus maiores): konzuli, pretorji in cenzorji so imeli neomejeno pravico opravljati avspicije, nižjim oblastnikom (magistratus minores) pa je bila ta pravica omejena: omnes magistratus auspicium iudiciumque habento Lex ap. Ci., propraetores auspicia non habent Ci., habere auspicium domi militiaeque L., quod nemo plebeius auspicia haberet L.; od tod auspicia deponere Ci. odložiti avspicije = odpovedati se pravici do avspicijev = odpovedati se oblasti.

3. pren.
a) nadpoveljstvo, nadpoveljništvo, vrhovno vodstvo (poveljstvo) (ker je imel le vrhovni poveljnik pravico do avspicijev o vojni): Pl., Vell., Plin., Suet., consulis imperio auspicioque Tabula ap. L., cuius ductu auspicioque vicissent L., recepta signa ductu Germanici, auspiciis Tiberii T., auspicium et imperium interim alii trade Cu., tuis auspiciis militamus Cu., pren.: te maioribus ire per altum auspiciis manifesta fides V. pod višjim vodstvom = pod Jupitrovim varstvom.
b) moč, pravica, pravo, oblast, volja, povelje: Vell., populum paribus regamus auspiciis V., meis ducere vitam auspiciis V. po svoji volji, tuisque auspiciis totum confecta duella per orbem H., illius auspiciis obsessae moenia pacem victa petent Mutinae O., fatorum auspiciis in eas sedes delati fuerant Iust.
c) začetek, uvod, nakana (ker so Rimljani pomembna državna dejanja začenjali z avspiciji): cuius ob auspicium infaustum lumina tot cecidere ducum V., auspicium castrorum Stat., auspicia belli a parricidio incipere ali auspicia regni a parricidio coepisse Iust. vojno (vladavino) začeti z...

4. met.
a) (pred)znamenje, rok: illa auspicia non egent interpretatione Ci., contra auspicia fieri Ci., auspicium utile, favens O., bonum Cat., melius Pl., Sil., optimum Ci., felix Iust., infelix Stat., auspicia secunda H., dubia L., auspicium vanum Pr., addicentibus auspiciis T., auspicium victoriae Cu., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., auspicium facere L. (o ptičih), aves auspicium ratum fecere Ci. so dali veljavno znamenje, Galli... in auspicia pugnae hostias caedunt Iust.; od tod pesn. pren.: si... libido fecerit auspicium H. = nažene k novi odločitvi.
b) srečno podjetje, pridobljena zmaga: omnia auspicia regis Alexandri Iust.

autolesionismo m

1. samopoškodovanje

2. ravnanje v lastno škodo (tudi pren.):
il suo discorso è un brillante esempio di autolesionismo njegovo govorjenje je sijajen primer, kako delati sebi v škodo

autrui [otrɥi] masculin bližnji, drugi, drugi ljudje

agir pour le compte d'autrui delati na račun koga drugega
s'approprier le bien d'autrui prilastiti si tuje imetje
ne fais pas à autrui ce que tu ne voudrais pas qu'on te fit ne delaj drugim, česar ne bi hotel, da drugi tebi delajo

aveuglette [avœglɛt]

à l'aveuglette na slepo, kot slepec, tjavdan
marcher à l'aveuglette dans une pièce obscure kot slepec hoditi po temni sobi
agir, se décider, répondre à l'aveuglette brez premisleka delati, se odločiti, odgovoriti
chercher quelque chose à l'aveuglette kot slepec tipati (iskati)
aller à l'aveuglette tavati v temi

Avstrija samostalnik
(država) ▸ AusztriaSopomenke: Republika Avstrija

away [əwéi] prislov (from)
proč, stran; nenehno

away back pred davnim časom
to be away odpotovati
far away daleč proč
far and away the best daleč najboljši
fire away! prični!
to give away s.o. izdati koga
to make (ali do) away with s.th. odpraviti nekaj
to make away with o.s. narediti samomor
an away match tekma na tujem igrišču
to pine (ali waste) away hirati, hujšati
right away takoj
to pass away umreti
to throw away odvreči
to trifle away zapravljati
away for shame! sram te bodi!
I cannot away with ne prenesem
to work away nenehno delati
away with you! poberi se!
whither away? kam greš?

baffo m

1. (zlasti v pl.) brk:
un bel paio di baffi lepi brki
ridere sotto i baffi smejati se v brk, v pest
torta da leccarsi i baffi torta, da si prste oblizneš
mi fa un baffo pog. me ne briga

2. pren.
coi baffi pog. imeniten, odličen, prima (oseba, stvar)
è un maestro coi baffi to je učitelj pa pol, ta učitelj je kaveljc

3. (zlasti v pl.) brki (pri živalih):
i baffi del gatto mačji brki

4. pren. ekst. packa, madež:
fare baffi con l'inchiostro delati packe s črnilom

barile m

1. sod, sodček:
essere grasso come un barile pren. biti debel kot sod
fare il pesce in barile pren. delati se neumnega (pri tvegani odločitvi)

2. ameriški baril (30-70 l); sodček (prostorninska mera za surovo nafto)

batičn|i (-a, -o) Batik- (tehnika die Batiktechnik)
barvati/delati v batični tehniki batiken

bâton [bɑtɔ̃] masculin palica, gorjača; kol, drog; figuré opora; pluriel navpične, debele črte

à bâtons rompus s prekinitvami, tu pa tam
bâton d'aveugle palica za slepce
bâton blanc de l'agent de police bela policajeva palica
bâton à savon milo za britje
bâton du chef d'orchestre taktirka
bâton de craie kos krede
bâton de maréchal de France maršalska palica
bâton de magicien čarovna palica
bâton de pèlerin romarska palica
bâton de vieillesse (figuré) oseba, ki je opora staremu človeku
bâton de rouge (à lèvres) rdečilo za ustnice
coup masculin de bâton udarec s palico
avoir son bâton de maréchal doseči cilj svoje ambicije
s'appuyer sur un bâton opirati se na palico
marcher avec un bâton hoditi s palico
mener une vie de bâton de chaise (figuré) živeti, imeti zelo neredno, razburkano, razuzdano življenje
mettre des bâtons dans les roues de quelqu'un komu polena pod noge metati, delati težave, zapreke komu
parler à bâtons rompus ne moči nehati s svojim pripovedovanjem, vedno kaj novega dodajati svoji pripovedi; preskakovati v pripovedovanju z enega predmeta na drugega, govoriti nepovezano