Franja

dirty¹ [də́:ti] pridevnik (dirtily prislov)
umazan, blaten
figurativno prostaški, nizkoten, podel; grd; opolzek

to do the dirty on s.o. izrabiti stisko koga, grdo z njim ravnati
to wash the dirty linen in public javno govoriti ali pisati o neprijetnih osebnih zadevah
dirty weather deževno, slabo vreme
dirty work umazano, neprijetno delo; lopovščina
dirty trick surovost, prostaštvo
dirty wound vneta rana

disaffezione f knjižno nenaklonjenost; odtujenost, odtujitev; nezanimanje:
disaffezione dalla famiglia odtujenost družini
disaffezione al lavoro nezanimanje za delo
provare, sentire disaffezione a, per qcn. biti komu nenaklonjen

disamorare

A) v. tr. (pres. disamoro) poskrbeti, da kdo kaj zasovraži

B) ➞ disamorarsi v. rifl. (pres. mi disamoro) zasovražiti, omrziti:
disamorarsi dal lavoro zasovražiti delo

disertacija samostalnik
1. (znanstveno delo) ▸ disszertáció, értekezésČe se ugotovi, da disertacija ni rezultat lastne ustvarjalnosti in dosežkov, se lahko odvzame. ▸ Ha kiderül, hogy a disszertáció nem saját eredményeket tartalmaz, akkor visszavonható.
Profesorju sem dala osnutek svoje disertacije in prva poglavja. ▸ Átadtam a professzoromnak az értekezésem vázlatát és az első fejezeteket.
Sopomenke: doktorat
Povezane iztočnice: doktorska disertacija

2. lahko izraža negativen odnos (daljše delo ali govor) ▸ értekezés, disszertáció
Poznal sem tudi ljudi, ki so pisali prave male disertacije v zvezi z možnostmi razvoja turizma v Celju. ▸ Ismertem olyan embereket is, akik igazi kis disszertációkat írtak a turizmusfejlesztés lehetőségeiről Celjében.
Odgovor na to vprašanje bi bil zaradi obširnosti lahko prava mala disertacija. ▸ A kérdésre adott válasz a terjedelme miatt akár egy kis disszertáció is lehetne.
Pri mizi pa bo razvil celo disertacijo o dietah, kalorijah, seveda če mu boste dovolili govoriti. ▸ Az asztalnál majd értekezést tart a diétákról, a kalóriákról, persze csak ha ön hagyja, hogy szóhoz jusson.

distanca samostalnik
1. (o prostorski razdalji) ▸ távolság, távKrajših distanc od 10.000 m na stezi ne bom več tekla. ▸ Többé nem futok 10 000 m-nél rövidebb távokat.

2. (o časovnem obdobju) ▸ distancia, távolságZares bo potrebna večja distanca, da bi lahko o tem, kar se dogaja danes, rekli kaj bolj relevantnega. ▸ Valóban nagyobb távolságra lesz szükségünk ahhoz, hogy valami érvényeset tudjunk mondani a mai eseményekről.
Ko na čas zdravljenja gledam z velike časovne distance, na tisto leto nimam tako zelo slabih spominov. ▸ Amikor nagy időbeli távolságból tekintek vissza a gyógykezelés időszakára, akkor nincsenek olyan borzasztó rossz emlékeim arról az évről.

3. (objektivnost) ▸ távolságtartás, distanciaPo daljšem bivanju v tujini dobiš do svoje domovine nekakšno zdravo distanco. ▸ Ha hosszú ideig külföldön élsz, akkor egyfajta egészséges távolságtartásra teszel szert a hazáddal szemben.Novinar mora imeti distanco, biti kritičen. ▸ Az újságíró legyen távolságtartó és kritikus.Sam na svoje delo v ministrstvu gledam s kritično distanco. ▸ Jómagam kritikus távolságtartással tekintek saját, minisztériumban végzett munkámra.Na dogajanje sem poskušala gledati z neke distance, kot da se to ne dogaja meni. ▸ Próbáltam bizonyos távolságtartással szemlélni a történteket, mintha nem is velem történtek volna meg.

4. (o odnosu med ljudmi) ▸ distancia, távolságV vsakodnevnih srečanjih ste odprti, topli, prijazni ljudje, a imate distanco. ▸ A mindennapi találkozások során ön nyitott, meleg, barátságos ember, ugyanakkor távolságtartó.
Med sabo kot izvajalcem in naročnikom ohranjam distanco. ▸ Kivitelezőként megtartom a távolságot magam és a megrendelő között.

distribuer [-büe] verbe transitif (raz)deliti, razdeljevati, porazdeliti; razvrstiti; širiti; dodeliti (delo); distribuirati

distribuer des cartes aux joueurs razdeliti karte igralcem
distribuer des vivres à la population razdeliti živila prebivalstvu
distribuer des tracts dans les rues deliti, širiti letake na ulici
distribuer des prix razdeliti nagrade
distribuer son travail, sa tâche à chacun dodeliti vsakomur njegovo delo, njegovo nalogo
distribuer les caractères (typographie) porazdeliti črke po predalčkih (po uporabi)
le réseau électrique distribue le courant električno omrežje razdeljuje, pošilja (električni) tok

dišáti (-ím)

A) imperf. ➞ zadišati

1. odorare

2. pren. odorare, puzzare, sapere:
zadeva diši po prevari la faccenda odora di imbroglio

3. (smrdeti) puzzare

4. (mikati) allettare, attrarre, aver voglia:
delo mu ne diši non ha nessuna voglia di lavorare

B) dišáti (diší) imperf. impers.

1. odorare (di)

2. puzzare (di)

divers, e [divɛr, s] adjectif različen; mnogovrsten; pluriel razni, mnogi, marsikateri; masculin razno

divers écrivains razni pisatelji
de diverses couleurs pester
à diverses reprises ponovno
en diverses occasions pri raznih, ob različnih priložnostih
en divers endroits na raznih krajih
faits masculin pluriel divers razne novice
frais masculin pluriel divers, dépenses féminin pluriel diverses razni stroški, izdatki
le travail est divers selon la saison delo je različno glede na letni čas

dīvīnus 3 (dīvus)

1.
a) božji, božanstven: Pergamum divina manu munitum Pl., numen, animal d. Ci., animos hominum esse divinos Ci. božjega izvora, omnia divina et humana violare Ci. vse, kar je božjega in človeškega, divinum ius et humanum Ci. ali divina atque humana iura Ci. ali divina humanaque iura C. ali humana atque divina iura Fl. ali ius divinum humanumque Cu. naravno in državljansko pravo, res divina Pl., Ter., Ci., N., V., Suet. ali res divinae Ci. služba božja, bogoslužje, sveto opravilo, daritev, žrtvovanje, res divinae pa včasih tudi
b) = nauk o naravi, naravoslovje, „fizika“ (naspr. res humanae nauk o človeku, nravoslovje, etika): sapientia … est … rerum divinarum et humanarum … scientia Ci., scientia divinarum humanarumque rerum Sen. ph. (= humanorum divinorumque scientia Sen. ph.), de rebus divinis maxime dicunt Q., ut oratoris vita cum scientia divinarum rerum sit humanarumque coniuncta Q.
c) = naravno pravo (naspr. res humanae pisano [pozitivno] pravo): Ci., Icti.; ope divinā C., d. decus, d. tela V., d. aura, urna H., origo L., scelus L. zoper bogove, stirps, semen O.; adv. dīvīnē po božje, kakor bog: nunc tu divine huc fac adsis Sosia Pl. Subst. dīvīnum -ī, n
a) α) božje: nihil divino divinius Sen. ph. β) bogoslužna daritev, žrtvovanje: neque suum neque publicum divinum pure faciet L.
b) božanstvenost: Ap. (De magia lib. c. 56).
c) v pl. α) božje reči: miscendo humana divinis L. β) božje lastnosti: Homerus … humana (človeško slabost) ad deos transferebat; divina mallem ad nos Ci.

2. (večinoma pesn.) od boga (božanstva) navdahnjen, preroški, vedeževalen: tu mihi divini quidquam creduis Pl., divinus spiritus mentis Ci., animus appropinquante morte … est divinior Ci., mens divinior H., instinctis divino spiritu vatibus Q., cum ille potius divinus fuerit N. poln višjega navdiha, vedež, divini pectoris carmina Lucr., d. carmen, d. poëta V., vates H., divine praesensa Ci. po božjem navdihu; z gen.: divina futuri sententia H., imbrium divina avis imminentum H. naznanjajoča … plohe. Subst.
a) dīvīnus -ī, m prerok, vedež(evalec), videc: Ca., Col., falli sperat Chaldaeos cetrosque divinos Ci., adsisto divinis H., divine tu, inaugura, … L.
b) dīvīna -ae, f prerokinja, vedeževalka: Petr.
c) dīvīnum -ī, n prerokovanje, vedeževanje: divini potens ali divini sciens Ap. (tudi kot iuxtapositio divinipotens, divinisciens).

3.
a) božanski, božansko lep, sijajen, veličasten, izvrsten, neprimerljiv, izreden, čudovit: Plato Ci., divinus ille vir, d. homo in dicendo, divini hominis Africani mors Ci., genere hominum … paene divino Ci., Cn. Pompei divinum consilium Ci. ep., divina studia Ci. najplemenitejše delo, tum … illas caelestīs divinasque legiones … comprobastis Ci., o divina senatus admurmuratio Ci., d. fides, virtus, domus Ci., nihil ratione divinius, divinior causa, dona divinissima Ci., divine … Plato escam malorum appellat voluptatem Ci., divinus orator, nitor loquendi, d. eloquentia, facultas eloquendi, natura, species, testimonia Q., quae M. Tullius in Oratore divine ut omnia exsequitur Q., d. tomacula Iuv., d. apparatus Fl.
b) v cesarski dobi cesarjev vzdevek = božanski, (pre)vzvišen: domus Ph. prevzvišena = cesarska rodbina, mens Eutr., indulgentia Icti.

4. medic. d. morbus (ἱερὰ νόσος) božjast (= božja oblast): Ap.

diviser [-ze] verbe transitif (raz)deliti (en v); razdvajati, ločiti; mathématiques deliti

se diviser deliti se; (raz)cepiti se; razpasti (en v)
diviser une somme en plusieurs parts razdeliti vsoto na večdelov
diviser une tâche entre plusieurs ouvriers razdeliti delo med več delavcev
la route se divise cesta se razcepi
leurs opinions les divisent njihova naziranja, mnenja jih razdvajajo
diviser pour régner (proverbe) deli in vladaj! divide et impera!

divulgativo agg. vulgarizatorski, popularizatorski; poljuden:
scritto scientifico divulgativo poljudno znanstveno delo

divulgazione f širjenje; popularizacija, vulgarizacija:
opera di divulgazione scientifica poljudno znanstveno delo

dnéven daily

dnévni izkupiček daily sales pl
dnévna količina daily quantity
dnévna poraba daily consumption
dnévno poročilo daily report
dnévna prodaja six-day sale
dnévna proizvodnja daily output
dnévni red agenda; order of the day
dati na dnévni red to place on the agenda
vzeti z dnévnega reda to take off the agenda
dnévna svetloba (luč) daylight
dnévna telovadba pogovorno daily dozen
dnévna soba living room
dnévna cena price of the day; current price
dnévni (borzni) tečaj current rate of exchange
dnévno delo day work
dnévna izmena (posada) day shift, pogovorno days
dnévni zaslužek daily wages pl, a day's pay

dnéven (-vna -o) adj.

1. di, del giorno, da giorno; diurno:
dnevna svetloba luce del giorno
kozm. dnevna krema crema da giorno
dnevna soba soggiorno
dnevno, nočno delo lavoro diurno, notturno

2. del giorno, giornaliero:
dnevna norma norma giornaliera
dnevni zaslužek incasso giornaliero
dnevne cene prezzi del giorno
dnevni red ordine del giorno

3. (vsakodneven, reden) quotidiano, giornaliero, regolare:
dnevni radijski program programma radiofonico giornaliero
dnevna avtobusna zveza (z mestom) linee automobilistiche quotidiane, regolari
dnevna delovna migracija pendolarità
dnevno časopisje stampa quotidiana

4. del giorno, attuale, di attualità:
komentar dnevnih dogodkov commento dei fatti del giorno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mont. dnevni kop scavo a cielo aperto
zool. dnevni pavlinček vanessa (Vanessa io)
voj. dnevno poročilo rapporto giornaliero
voj. dnevno povelje ordine del giorno
dnevni red (sestanka zasedanja) ordine del giorno

dnéven diario; diurno; de(l) día

po dnevnem tečaju al cambio del día
dnevno delo trabajo m diurno
dnevni kop (v rudniku) explotación f (minera) a cielo abierto
dnevna poročila noticias f pl del día
dnevna izmena, dnevni turnus turno m de día
dnevno povelje orden f del día
dnevni red orden m del día
dnevna svetloba luz f del día
dnevni zaslužek ganancia f diaria
biti na dnevnem redu (= vsakdanji) (fig) ser corriente
preiti na dnevni red pasar al orden del día

dnevna migracija stalna zveza
(o prevozu na delo) ▸ napi ingázás

dnevn|i [é] (-a, -o)

1. po koledarskem dnevu: Tages- (izkupiček die Tageseinnahme, izpisek der Tagesauszug, menu die Tageskarte, načrt der Tagesplan, program das Tagesprogramm, promet der Tagesumsatz, ritem der Tagesrhythmus, števec der Tageskilometerzähler, tečaj der Tageskurs, blagajna die Tageskasse, cena der Tagespreis, doza die Tagesdosis, karta die Tageskarte, najemnina die Tagesmiete, proizvodnja die Tagesproduktion, časopisje die Tagespresse, delo die Tagesarbeit, poročilo der Tagesbericht, povelje der Tagesbefehl, povprečje das Tagesmittel)

2. (aktualen) Tages- (politika die Tagespolitik, dogajanje das Tagesgeschehen)

3. za dne: Tag- (portir der Tagportier, izmena die Tagschicht, služba der Tagdienst, živalstvo, zoologija slepota die Tagblindheit, geografija stran die Tagseite), Tages- (vlak der Tageszug, krema die Tagescreme, temperatura die Tagestemperatur, medicina videnje das Tagessehen)

4. živalstvo, zoologija žival: tagaktiv

5. (vsakodnevni) täglich (potrebna količina täglicher Bedarf)

6.
dnevna soba das Wohnzimmer, v ustanovah: der Tagesraum, der Aufenthaltsraum
dnevni migrant na delo: der Pendler
dnevna migracija die Pendelwanderung
medicina dnevno močenje das Kleidernässen
religija dnevna maša/maša od dneva die Tagesmesse/Wochentagsmesse/Werktagsmesse

dnevni migrant stalna zveza
(kdor se drugam vozi na delo) ▸ napi ingázó

dóber bon

dober dan bonjour
dober večer bonsoir
bodite tako dobri ayez la bonté de, soyez assez bon (ali gentil, aimable) pour, veuillez …
dobre volje biti être de bonne humeur
dober mesec un mois entier
dobra ura une bonne heure
v dobro pisati créditer
dober nakup bon marché
ni mi dobro je ne me sens pas bien, je me porte mal, je suis indisposé
to vam bo dobro storilo, delo cela vous fera du bien
iz srca (srčno) dober très bon, qui a un cœur d'or
dober glas bonne réputation

dóber (dôbra -o)

A) adj.

1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga

4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

B) dôbri (-a -o) m, f, n

1.
dobri i buoni

2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!

3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo