Franja

assuēscō (adsuēscō) -ere -suēvī -suētum (*as-, adsuēre, prim. sueō)

1. intr. vaditi se v čem, česa, privaditi (privajati), navaditi (navajati) se česa, čemu, na kaj ali delati kaj (v logičnem pf. = (na)vajen biti), priučiti (priučevati) se čemu: consuetudine oculorum adsuescunt animi Ci., ego servo et servabo — sic enim adsuevi — Platonis verecundiam Ci. ep., adsŭēvī Ph.; z dat.: disciplinā Lycurgi, cui per LXX annos adsueverant, sublatā L., caritas ipsius soli, cui longo tempore adsuescitur L., ass. mori, sermoni Q., ut homines... quieti et otio per voluptates adsuescerent T.; z abl.: Fl., Iust., genus pugnae, quo adsueverant L.; pogosto se ne da določiti, ali je neka oblika v dat. ali abl., npr.: ubi libera colla servitio adsuērint V., quibus (legibus) cum inter bella adsuescere videret non posse L., nec aquis adsuevimus istis O.; s praep.: (uri) assuescere ad homines... ne parvuli quidem excepti possunt C., in hoc (acc.) assuescat (puer) Q.; z inf.: ut fremitum adsuesceret (Demosthenes) voce vincere Ci., quidquid tribunus plebi loquitur... adsuestis quieti audire L., votis iam nunc adsuesce vocari V., quo se demittere rivi assuērant O.; occ. vzljubiti koga: amici, quibus maxime adsueverat, pedites, quibus adsueverat Cu.

2. (pesn. in poklas.) trans. privaditi (privajati), navaditi (navajati) koga česa, čemu, na kaj, uvesti (uvajati) koga v kaj, priučiti (priučevati) koga čemu: ne tanta animis adsuescite bella V., qui pluribus adsuērit mentem corpusque H., navalibus assuescendo certaminibus praefectus Vell., quod adsuescis (me) fatis Lucan., Rhodopen adsueverat umbrā Stat., assueverat Armenios in hoc unum servitutis genus, ut... Fl.; z inf.: rem Quirini assuescit supero pollere... regno Prud. Od tod pt. pf. assuētus (adsuētus) 3
a) vajen česa, privajen, navajen česa, čemu, na kaj ali delati kaj; z dat.: gens umori ac frigori adsueta L., mensae adsuetus herili V., nobiles pueri custodiae corporis eius adsueti Cu.; evfem. (o nenaravnem spolnem občevanju): spado,... cui et Dareus adsuetus fuerat et mox Alexander adsuevit Cu.; z abl.: homines labore... adsueti Ci., Hannibale duce acerrimo adsuetus L., horrida... gens adsuetaque multo venatu nemorum V., praedae assuetus amore O.; včasih ni jasno, ali je oblika dat. ali abl.: vicinitas non adsueta mendaciis Ci., adsuetae ripis volucres V., ea (cohors) adsuetior montibus L., Macedones, adsueti quidem regio imperio Cu., nil pudet adsuetos sceptris Lucan., assueta gymnasiis et oleo corpora Q.; z gen.: Romanis Gallici tumultus adsuetis L.; redkeje s praep.: male assuetus ad omnes vis (acc. pl.) controversiarum S. ap. Prisc., non assuetae ad sceptra manus Sen. tr., iuxta in invia ac devia adsueti L., adsueti inter se hostes L.; z inf.: adsueti longo muros defendere bello V., adsuetus aquae perfundi flumine V., Sardis facile vinci adsuetis L., si Romana fatigat militia adsuetum graecari H., rapto vivere adsueti Cu.; z grškim acc.: non illa colo femineas adsueta manus V. odvajena preslice.
b) kot adj. = navaden, običajen, znan; abs.: portula ads., adsueti collis cultores L., non ille... habebat adsuetos vultus O., adsueto amore Pr., ads. belli mos Sil., otium des corpori, ut ádsŭētam fórtius praestés vicem Ph.; z dat.: adsueta oculis regio L., motus corporum cuique genti adsueti L. Od tod subst.
a) adsuētum -ī, n, le v abl. sg. pri komp.: longius adsueto lumina nostra vident O. dlje kakor navadno, adsueto propior premat orbita terras Stat.
b) adsuētī -ōrum, m navadni tovariši: Cu.

Opomba: Sinkop. obl. (pesn. in poklas.): adsuēsti(s), adsuērit, adsuēram, adsuēsse(m) idr. = adsuevisti(s), adsueverit, adsueveram, adsuevisse(m).

at [æt, ət] predlog
ob, pri, zraven; proti, k, v, na; za

at the age of v starosti
at all sploh
to aim at s.th. meriti na kaj
all at once nenadoma, nepričakovano, ko strela z jasnega neba
at attention v pozoru
angry at jezen zaradi
at best v najboljšem primeru
to be at s.th. ukvarjati se s čim
at the bottom na dnu, spodaj
at all costs za vsako ceno
at close quarters čisto blizu
at court na dvoru
at one's disposal na razpolago komu
to drive at meriti na kaj
at first najprej
to receive s.th. at s.o.'s hands dobiti kaj od koga
to be hard at s.th. naporno delati, truditi se s čim
at the head of na čelu česa
at home doma
at one fell swoop na mah
at large na prostosti
to laugh at s.o. posmehovati se komu
at last končno
at least vsaj
at long last na koncu koncev
at loggerheads v sporu, sprt
at length končno
at the minute na minuto
to be at hand biti na voljo
at any moment vsak trenutek
at most največ, kvečjemu
near at hand čisto blizu
not at all sploh ne; prosim (kot odgovor na thank you)
at night ponoči
at noon opoldne
at one složno, sporazumno
at peace v miru
at a pinch v stiski
to play at chess igrati šah
at any price za vsako ceno
at rest v miru
at school v šoli, pri pouku
to scoff at posmehovati se
at sight na pogled, po videzu
at stake v nevarnosti, na kocki
two at a time dva hkrati
at that vrh tega, poleg tega; kljub temu
to be at a standstill zastajati
to value at ceniti na
what are you at? kaj počneš?
at war v vojni
at work pri delu

attaccare

A) v. tr. (pres. attacco)

1. prilepiti, zlepiti, pripeti, prišiti, pribiti, obesiti, zapreči, priklopiti:
attaccare le maniche a un abito prišiti rokave na obleko
attaccare un quadro obesiti sliko
attaccare i cavalli alla carrozza konje vpreči v kočijo
attaccare un bottone prišiti gumb

2. pren. pog. nadlegovati

3. napasti, napadati (tudi pren.):
attaccare il governo napasti, kritizirati vlado
la tisi gli attacca i polmoni jetika napada njegova pljuča

4. začeti:
attaccare battaglia začeti boj
attaccare lite spreti se
attaccare un brano musicale zaigrati skladbo
attaccare discorso con qcn. začeti pogovor s kom
attaccare alle quattro začeti delati ob štirih

5. okužiti:
mi ha attaccato il morbillo okužil me je z ošpicami

6. pritakniti, podtakniti:
attaccare il fuoco a qcs. podtakniti ogenj, zažgati kaj

B) v. intr.

1. oprijeti se, zlepiti se:
questa vernice non attacca ta lak se ne prijemlje

2. ukoreniniti se, prijeti se; pren. uspevati:
le tue idee non attaccano tvoje ideje se niso prijele, nimajo uspeha
non attacca! pog. ne bo držalo!

3. začeti se:
il concerto attaccò con una suite di Bach koncert se je začel z Bachovo suito

C) ➞ attaccarsi v. rifl. (pres. mi attacco)

1. prijeti se:
attaccarsi al fiasco pog. hlastno piti

2. prismoditi se

attività f

1. aktivnost, delovanje, dejavnost:
un uomo di grande attività zelo aktiven človek
essere in attività delati, delovati, funkcionirati:
la fabbrica è in piena attività tovarna dela s polno paro
le attività industriali della Lombardia industrijske dejavnosti v Lombardiji

2. ekon. aktiva

aufspielen igrati, zaigrati; sich aufspielen delati se važnega, važiti se; sich aufspielen als nastopati kot

au pair tujka franc. agg. invar. au pair, za hrano in stanovanje:
studentessa au pair au pair študentka, študentka, ki dela za hrano in stanovanje
lavorare au pair delati au pair, delati za hrano in stanovanje

au pair [opêr] (varuška) franc. f inv.
delati kot au pair lavorare come au pair

auspicium -iī, n (auspex)

1. ptičegledje, ptičegledstvo, avspicij: in auspicio esse Ci. ali auspicio adesse L. kot avgur sodelovati pri..., adhibere aliquem in auspicium Ci., auspicio uti Ci., praeesse auspiciis Ci., auspicia concipere L. ukazati, naj se prirede avspiciji, auspicia observare L., auspiciis urbem condere Ci., L. na podlagi avspicijev, auspiciorum iura neglegere Ci., auspicia dissolvere Ci., auspicia dirimere Plin.

2. occ. pravica do prirejanja (opravljanja) avspicijev, ptičegledska pravica. Višji oblastniki (magistratus maiores): konzuli, pretorji in cenzorji so imeli neomejeno pravico opravljati avspicije, nižjim oblastnikom (magistratus minores) pa je bila ta pravica omejena: omnes magistratus auspicium iudiciumque habento Lex ap. Ci., propraetores auspicia non habent Ci., habere auspicium domi militiaeque L., quod nemo plebeius auspicia haberet L.; od tod auspicia deponere Ci. odložiti avspicije = odpovedati se pravici do avspicijev = odpovedati se oblasti.

3. pren.
a) nadpoveljstvo, nadpoveljništvo, vrhovno vodstvo (poveljstvo) (ker je imel le vrhovni poveljnik pravico do avspicijev o vojni): Pl., Vell., Plin., Suet., consulis imperio auspicioque Tabula ap. L., cuius ductu auspicioque vicissent L., recepta signa ductu Germanici, auspiciis Tiberii T., auspicium et imperium interim alii trade Cu., tuis auspiciis militamus Cu., pren.: te maioribus ire per altum auspiciis manifesta fides V. pod višjim vodstvom = pod Jupitrovim varstvom.
b) moč, pravica, pravo, oblast, volja, povelje: Vell., populum paribus regamus auspiciis V., meis ducere vitam auspiciis V. po svoji volji, tuisque auspiciis totum confecta duella per orbem H., illius auspiciis obsessae moenia pacem victa petent Mutinae O., fatorum auspiciis in eas sedes delati fuerant Iust.
c) začetek, uvod, nakana (ker so Rimljani pomembna državna dejanja začenjali z avspiciji): cuius ob auspicium infaustum lumina tot cecidere ducum V., auspicium castrorum Stat., auspicia belli a parricidio incipere ali auspicia regni a parricidio coepisse Iust. vojno (vladavino) začeti z...

4. met.
a) (pred)znamenje, rok: illa auspicia non egent interpretatione Ci., contra auspicia fieri Ci., auspicium utile, favens O., bonum Cat., melius Pl., Sil., optimum Ci., felix Iust., infelix Stat., auspicia secunda H., dubia L., auspicium vanum Pr., addicentibus auspiciis T., auspicium victoriae Cu., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., auspicium facere L. (o ptičih), aves auspicium ratum fecere Ci. so dali veljavno znamenje, Galli... in auspicia pugnae hostias caedunt Iust.; od tod pesn. pren.: si... libido fecerit auspicium H. = nažene k novi odločitvi.
b) srečno podjetje, pridobljena zmaga: omnia auspicia regis Alexandri Iust.

autolesionismo m

1. samopoškodovanje

2. ravnanje v lastno škodo (tudi pren.):
il suo discorso è un brillante esempio di autolesionismo njegovo govorjenje je sijajen primer, kako delati sebi v škodo

autrui [otrɥi] masculin bližnji, drugi, drugi ljudje

agir pour le compte d'autrui delati na račun koga drugega
s'approprier le bien d'autrui prilastiti si tuje imetje
ne fais pas à autrui ce que tu ne voudrais pas qu'on te fit ne delaj drugim, česar ne bi hotel, da drugi tebi delajo

aveuglette [avœglɛt]

à l'aveuglette na slepo, kot slepec, tjavdan
marcher à l'aveuglette dans une pièce obscure kot slepec hoditi po temni sobi
agir, se décider, répondre à l'aveuglette brez premisleka delati, se odločiti, odgovoriti
chercher quelque chose à l'aveuglette kot slepec tipati (iskati)
aller à l'aveuglette tavati v temi

Avstrija samostalnik
(država) ▸ AusztriaSopomenke: Republika Avstrija

away [əwéi] prislov (from)
proč, stran; nenehno

away back pred davnim časom
to be away odpotovati
far away daleč proč
far and away the best daleč najboljši
fire away! prični!
to give away s.o. izdati koga
to make (ali do) away with s.th. odpraviti nekaj
to make away with o.s. narediti samomor
an away match tekma na tujem igrišču
to pine (ali waste) away hirati, hujšati
right away takoj
to pass away umreti
to throw away odvreči
to trifle away zapravljati
away for shame! sram te bodi!
I cannot away with ne prenesem
to work away nenehno delati
away with you! poberi se!
whither away? kam greš?

baffo m

1. (zlasti v pl.) brk:
un bel paio di baffi lepi brki
ridere sotto i baffi smejati se v brk, v pest
torta da leccarsi i baffi torta, da si prste oblizneš
mi fa un baffo pog. me ne briga

2. pren.
coi baffi pog. imeniten, odličen, prima (oseba, stvar)
è un maestro coi baffi to je učitelj pa pol, ta učitelj je kaveljc

3. (zlasti v pl.) brki (pri živalih):
i baffi del gatto mačji brki

4. pren. ekst. packa, madež:
fare baffi con l'inchiostro delati packe s črnilom

barile m

1. sod, sodček:
essere grasso come un barile pren. biti debel kot sod
fare il pesce in barile pren. delati se neumnega (pri tvegani odločitvi)

2. ameriški baril (30-70 l); sodček (prostorninska mera za surovo nafto)

batičn|i (-a, -o) Batik- (tehnika die Batiktechnik)
barvati/delati v batični tehniki batiken

bâton [bɑtɔ̃] masculin palica, gorjača; kol, drog; figuré opora; pluriel navpične, debele črte

à bâtons rompus s prekinitvami, tu pa tam
bâton d'aveugle palica za slepce
bâton blanc de l'agent de police bela policajeva palica
bâton à savon milo za britje
bâton du chef d'orchestre taktirka
bâton de craie kos krede
bâton de maréchal de France maršalska palica
bâton de magicien čarovna palica
bâton de pèlerin romarska palica
bâton de vieillesse (figuré) oseba, ki je opora staremu človeku
bâton de rouge (à lèvres) rdečilo za ustnice
coup masculin de bâton udarec s palico
avoir son bâton de maréchal doseči cilj svoje ambicije
s'appuyer sur un bâton opirati se na palico
marcher avec un bâton hoditi s palico
mener une vie de bâton de chaise (figuré) živeti, imeti zelo neredno, razburkano, razuzdano življenje
mettre des bâtons dans les roues de quelqu'un komu polena pod noge metati, delati težave, zapreke komu
parler à bâtons rompus ne moči nehati s svojim pripovedovanjem, vedno kaj novega dodajati svoji pripovedi; preskakovati v pripovedovanju z enega predmeta na drugega, govoriti nepovezano

battage [-taž] masculin mlatev; tolčenje; figuré, familier pretirana, hrupna reklama

faire beaucoup de battage autour de quelque chose mnogo hrupa delati za kaj

battere

A) v. tr. (pres. batto)

1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

B) v. intr.

1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt

battre* [batr]

1. verbe transitif tolči, bíti, (na)tepsti; mlatiti, iztepati (preprogo), udarjati; kovati; pobiti; mešati (karte); raztepati (jajce)

battre le beurre mesti, delati surovo maslo
battre en brèche napraviti vrzel, luknjo (le mur v zidu); figuré napasti
battre le briquet prižgati vžigalnik
battre les buissons skušati kaj dobiti
battre la grosse caisse (figuré) delati reklamo
battre les cartes mešati karte
battre la campagne prehoditi in preiskati pokrajino, figuré imeti zmedene pojme, zmedeno govoriti
battre quelqu'un à coups de poing, de bâton, de pied (pre)tepsti koga s pestmi, s palico, obrcati koga
battre l'ennemi (à plate couture) (popolnoma) poraziti sovražnika
battre la flemme (figuré, familier) lenariti
battre les forêts, la région prehoditi in preiskati gozdove, pokrajino
battre la mesure udarjati, dajati takt
battre à mort do smrti pretepsti
battre monnaie kovati denar
battre les oreilles de quelqu'un na ušesa komu trobiti
battre le pavé pohajkovati, postopati
battre comme plâtre pošteno premlatiti
battre son plein biti na višku, v polnem razmahu
battre un record potolči rekord
battre la (ali en) retraite trobiti k umiku, umakniti se
battre la semelle topotati, udarjati ob tla z nogami (da bi si jih ogreli)
battre le (ali du) tambour udarjati na boben, bobnati
battre les vitres udarjati ob šipe (toča, dež)
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) kuj železo, dokler je vroče

2. verbe intransitif trkati, udarjati, biti, loputati; teči (stroj)

battre des ailes plahutati (s krili)
battre de l'aile (figuré) biti bolan; biti slabo razpoložen, slabo iti (posli)
battre à coups réguliers enakomerno biti (ura, srce)
battre des œufs en neige raztepsti jajca v sneg
battre froid à quelqu'un komu hrbet obrniti, odbiti koga
battre des mains ploskati
battre des paupières mežikati
battre pavillon français pluti pod francosko zastavo
le cœur me bat srce mi močno bije
cette nouvelle me fit battre le cœur ob tej novici mi je začelo srce močneje biti
mes tempes battent v sencih mi kljuva
mes cils battent trepalnice mi trzajo

3.

se battre tepsti se, boriti se (avec, contre quelqu'un s kom, proti komu); pretepati se
prêt à se battre pripravljen za boj
se battre les flancs (figuré) zaman ali za majhen uspeh vse sile napenjati
je m'en bats l'œil (populaire) se požvižgam na to, to mi je vseeno
se battre à coups de poing obdelovati se s pestmi
se battre en duel dvobojevati se