Franja

print² [print]

1. prehodni glagol
tiskati, dati v tisk, natisniti; odtisniti, potiskati; pisati s tiskanimi črkami; vtisniti (on ; žig)
pustiti sled (on)
natiskati vzorec (in v)
vtisniti (on s.o.'s mind komu v spomin)
pustiti sled, odtis; phot kopirati (off, out)
kalupiti (npr. maslo)

2. neprehodni glagol
tiskati, izdajati knjige itd.; biti v tisku (the book is printing knjiga je v tisku)

printed form tiskan formular
printed matter tiskovine
printed goods tiskanine (blago)
printed characters tiskane črke

privilege² [prívilidž] prehodni glagol
privilegirati, dati posebne pravice (to)
izvzeti (from)

privilegiar podeliti predpravico, privilegirati, prednost da(ja)ti

privzgojíti -ím, privzgojil -ila dati kome što odgojem, vaspitanjem: redoljubnost so mu privzgojili v internatu

privzgojljív -a -o koji se može dati odgojem, vaspitanjem: delavnost je -a

prizvoníti -ím, prizvoni -ite, prizvonil -a pozvoniti, dati znak zvoncetom: natakar je prizvonil v kupe in poklical h kosilu

probar [-ue-] poskusiti, pomeriti (obleko); preskusiti, na preskušnjo dati; pokusiti; dokazati; prilegati se; spodobiti se; prijati

probar la coartada dokazati svoj alibi
probar las fuerzas preskusiti moči
probar la paciencia postaviti potrpežljivost na preskušnjo
probar bien (mal) dobro (slabo) deti

prō-culcō -āre -āvī -ātum (prō in calcāre)

1. pred seboj na tla podreti (podirati), (po)tepta(va)ti, raztepta(va)ti, hoditi (stopati) po čem, pohoditi, prejezditi, jezditi čez kaj: uvas, ramos atque truncos Col., nives Cu. prekoračiti snežine, is (sc. aper) crescentes segetes proculcat in herbā O., proculcatas (sc. ranas) obteret duro pede Ph., nepotem Iust. do mrtvega pohoditi, pedibus virum equinis O., hunc ungula proculcat equorum V., eques sua ipse subsidia equis proculcavit L., proculcato senatu rapidi equis forum irrumpunt T., una ala ipso impetu proculcata erat Cu.; (v pozitivnem pomenu) proculcari stegniti (raztegniti, ulekniti, uleči) se komu pod noge: alteram (sc. capram) decubuisse atque ita alteram proculcatae supergressam Plin.

2. metaf. (po)teptati = ponižati (poniževati), zaničevati, v nič da(ja)ti (devati): qui fata proculcavit Sen. tr., proculcata desertaque res publica Suet., contumeliosā voce proculcatus Val. Max.; pt. pf. prōculcātus 3 obrabljen, zlajnan, vsakdanji: auris, verba Gell.

prō-do -ere -didī -ditum (prō in dare)

I. „dalje, naprej da(ja)ti“

1. nadaljevati, podaljš(ev)ati: vitam Pl., genus a sanguine Teucri prodere V. razmnožiti.

2. preložiti (prelagati), odložiti (odlagati): diem Ca. ap. Fest., porro diem Luc. Ap. Non., diem nuptiis Ter.

3. izročiti (izročati), zapustiti (zapuščati), predati (predajati): auspicia suis posteris prodiderunt Ci., ius imaginis ad memoriam … prodendae Ci., regnum a Tantalo proditum Ci.

4. ustno ali pis(me)no izročiti (izročati), v ustni ali pisni obliki zapustiti (zapuščati):
a) de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. se je ohranilo dvojno poročilo, sta se ohranili dve verziji zgodbe, locus prodit memoriam C. ohranja (širi, varuje) spomin, prodere exercitus memoriam C., multos deerasse memoria prodidit Col. ohranilo se je izročilo, da …
b) memoriā proditum est po izročilu je ohranjeno (je ohranjena bajka, (po)vest), izročilo pravi (navaja), pripoveduje se, zapisano je: quos natos in insula ipsi memoria proditum dicunt C. ustno sporočeno, po ustnem izročilu, quod est memoria proditum ac litteris Ci. ustno in pis(me)no izročeno, ohranjeno v ustnem in pisnem izročilu.
c) memoriae prodere spominu izročiti (izročati) = (pis(me)no) sporočiti, (s)poročati, navajati: sermonem eius Ci., belli gesta multi memoriae prodiderunt N. so sporočili, so prenesli v izročilo, poročajo, pripovedujejo; z ACI: Ci., idem ossa eius clam ab amicis esse sepulta memoriae prodidit N.; memoriae proditur z ACI: L., T. —

II.

1. iz ali od sebe da(ja)ti: Val. Fl., Suet. idr., anima extra prodita Lucr. izdihnjena, alto suspiria prodere (inačica: ducere) pectore O. globoko (za)vzdihniti (vzdihovati), Medusae squalentia ora O. pokazati, prodere (inačica: edere) cum baccis fetum olivae O. pognati (poganjati), fumoso condita vina cado O. prinesti, exemplum Ci., L., T., Vell. drugim da(ja)ti zgled, drugim biti za zgled; occ. (po)roditi: inclute parvā prodite patriā Acc. ap. Ap., eadem domo et gente proditi Icti.

2. da(ja)ti na ogled, postaviti na videz (videlo), da(ja)ti na znanje, da(ja)ti v javnost, razglasiti (razglašati), objaviti (objavljati), sporočiti (sporočati), pojasniti (pojasnjevati), obvestiti (obveščati), reči, praviti, povedati, govoriti, pripovedovati: Varr., Plin., Plin. iun. idr., decretum Ci., multitudini produnt, quae ex ussu esse iudicaverunt C., in reo perniciosum exemplum prodere C. obtoženca hudo kaznovati drugim v strah (v svarilen zgled), haec litteris (pis(me)no) nobis prodiderunt Ci., quae scriptores Graeciae prodiderunt Ci., utrumque auctores prodiderunt T., illud pervelim falso proditum esse L., prodere ritum piandi fulminis O., de eo N., sicut proditur L.; z ACI: T.; proditur z NCI: Iust.; occ. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati), imenovati, izvoliti za koga, kaj: flaminem Ci., interregem L., dictatores Icti.

3. (kako skrivnost) povedati, razode(va)ti, razkri(va)ti, odkri(va)ti, izda(ja)ti: Lucan., Sil., Suet. idr., arcana et secreta Cu., commissa H., homo enuntians commissa, prodens conscios Ci., crimen vultu O., gaudia prodens vultus H.; occ. izda(ja)ti koga, kaj, izneveriti (izneverjati) se komu, čemu, preda(ja)ti koga, kaj, (izdajalsko) izročiti (izročati), (izdajalsko) prepustiti (prepuščati) koga, kaj: is me deseruit ac prodidit Ci., causam populi deserere ac prodere Ci., aliquam proicere ac prodere ali prodere et proicere C., Ci., populos fidei suae commissos Cu., urbem, patriam, libertatem L., vitam et pecuniam Ter., anui filiam planissime Ter. na milost in nemilost, utilitatem communem Ci., caput et salutem alicuius Ci., fidem (besedo) S. ali officium Ci. prelomiti (dano) besedo (obljubo, zvestobo, dolžnost), alvum Pl. pokvariti (si) želodec, aquilam hostibus C., classem praedonibus Ci., prodita iudiciis fallacibus Lucr., prodere aliquem ad mortem V., commilitones ad caedem L., aliquem in omnes cruciatus L., proicere ac prodere ad inconsultam et improvidam pugnam legiones L. lahkomiselno izpostaviti bitki.

prognostizieren napovedati, predvidevati; dati prognozo

program(me)² [próugrəm] prehodni glagol
napraviti program, dati na program; (elektronika) programirati

promettre* [prɔmɛtrə] verbe transitif obljubiti, obetati; figuré napoved(ov)ati, dati sklepati (quelque chose na kaj); zagotavljati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); verbe intransitif zbuditi upanja; dobro napredovati (tudi ironično)

se promettre pričakovati, nadejati se (česa), upati (quelque chose na kaj), računati (quelque chose s čim); trdno skleniti; zaročiti se; obljubiti si (kaj) drug drugemu
enfant masculin qui promet otrok, ki mnogo obeta
il m'a promis de venir me voir obljubil mi je, da me bo obiskal
promettre la lune (familier) obljubljati nemogoče stvari
promettre monts et merveilles obljubljati zlate gradove
promettre le secret obljubiti komu molčečnost glede skrivnosti
il gèle déjà au mois d'octobre! ça promet pour cet hiver! zmrzuje že v oktobru! lepi obeti za letošnjo zimo!
se promettre du plaisir obetati si zabavo

promise² [prɔ́mis]

1. prehodni glagol
obljubiti, dati besedo (to komu)

2. neprehodni glagol
vzbujati upanje, obetati

pogovorno I promise you to ti zagotavljam
to promise o.s. s.th. nadejati se česa, obetati si kaj
he promises well mnogo obeta
the weather promises fine videti je, da bo lepo vreme
I was promised a job obljubili so mi službo
Promised Land obljubljena dežela (tudi figurativno)

prōmō -ere, prōmpsī, prōmptum (iz *prō-emō)

1. poseči (posegati, posezati) po čem in (od)nesti (nositi, odnašati), vzeti (jemati), prinesti (prinašati) iz česa, od kod, izvleči (izvlačiti), potegniti (potegovati, potezati, potegati): Pl., Mart., Val. Max. idr., pridem provisum venenum promere T., diem qui promis (prikazuješ) et celas H., manum cunctanter Plin. iun. podati, prožiti. Izhodišče: hinc quosdam libros Ci.; z abl.: vina dolio H., pugionem vaginā T.; s praep.: tela e pharetrā O., signa (pecuniam) ex aerario L., alicui pecuniam ex aerario Ci. (pre)dati, izročiti, aurum ex armario suo Ci., medicamenta de narthecio Ci., spicula de pharetrā O.; refl.: cavo se robore promunt V. prihajajo na dan; occ. kot hort. t.t.: sameram ulmi promunt Col. delajo (ustvarjajo) seme, tum demum (sc. radices) se promunt Col. poženejo.

2. metaf.
a) iznesti (iznašati), odkri(va)ti, izda(ja)ti, od sebe da(ja)ti, izpustiti (izpuščati): clienti iura H. dajati napotke (napotila) v pravnih vprašanjih, animus eruditus, qui semper aliquid ex se promat (ki ima vselej kaj zajeti iz svoje notranjosti, ki lahko v svoji notranjosti vedno kaj zajame), quod delectet Luceius in Ci. ep., sedes, e quibus argumenta promuntur Ci. se zajemajo, promere aliquid ex obscuriore aliqua scientia Ci. zaje(ma)ti, aliquid in publicum T., Q. naznaniti (naznanjati), razširiti (razširjati), in scenam H. spraviti (spravljati) na oder.
b) razkri(va)ti, razode(va)ti, na dan da(ja)ti, na videlo (svetlo, na dan) spraviti (spravljati), izraziti (izražati), (po)kazati: olim agitatam rem Cu., consilia Ci., obscura H., exin promptum, quod multorum intimis questibus tegebatur T., miracula H., percontanti omnia promere Pl. vse razodeti, ničesar ne zamolčati, iustitiam promere et exercere Plin. iun. držati se pravice in jo izvrševati, saevissima T. storiti (početi, zagrešiti) najkrutejša dejanja, saevitiam ac libidinem factis T. dejansko očitati, odium T. da(ja)ti duška sovraštvu, vires V. uporabiti (uporabljati), (po)kazati.
c) occ. reči (govoriti), izreči (izrekati), spregovoriti, izjaviti (izjavljati), povedati, pripovedovati: Mart., Vell. idr., sententiam T., Aur., Petr., plura adversus Cottam T., magnificam orationem de semet ipso T. v sijajnem govoru spregovoriti o … , de quibus congruunt, promere libet T., quae acta essent, promendo L., Natalis prompsit missum se ad aegrotum Senecam T. — Od tod adj. pt. pf. prōmptus 3, adv. -ē

I. viden, očiten: Enn. ap., Gell., Lucr. idr., aliud clausum in pectore, aliud promptum in lingua habere S., eminentia et prompta, prompta et aperta Ci., hoc minime latet, quod ita promptum et propositum est Ci., prompta, occulta noverat T., dicam paulo promptius Ci., solutius (gladkeje) promptiusque (manj prikrito) eloquebatur T. —

II.

1. pripravljen, priročen, razpoložljiv, pri roki (na razpolago) bivajoč, gotov, brez obotavljanja (brez odlašanja) se izvršujoč (se izvršivši), uren, hiter, nagel: promptas habere sagittas O., quod cuique promptum, offerentes T., quae tibi a multis prompta esse scio Ci., quod aeque promptum (dostopno) est et mihi et adversario meo Ci., fidem suam populo Romano promptam praebuit Ci. je dal na razpolago, id voltu et lingua promptum habuit S., prompta audacia S., eloquentia T. takoj pripravljena na odgovor, os Q. dober (podmazan) jezik, herbae aliaque prompta in auxilium vulnerum morborumque Cels. in drugi pripomočki (druga pomagala) zoper … , ius L. naglo, promptius adversari T., promptissime adero Plin. iun.

2. lahek, pripraven, udoben: facilis et prompta defensio Ci., occupatio, aditus T., promptissima mortis via exsolvere venas T.; z dat.: moenia haudquaquam prompta oppugnanti L.; s sup.: promptum effectu, promptum rescriptu T.; z inf.: Q., nec mihi dicere promptum O., templorum, quae amissa sunt, numerum inire haud promptum fuerit T., promptius expediam Iuv., fortuna promptissime licentiam subministrat Val. Max.

3. hitro pripravljen, gotov, voljan (voljen), odločen, srčen, spreten, okreten, natančen, nagnjen k čemu, podvržen čemu, gibek na kaj, naklonjen, ustrežljiv, ugodljiv: manus equitum T. pripravljena na udar (boj), laudare promptos, castigare segnes T., promptissimus homo et experiens Ci., promptissimi (najsrčnejši) iuvenum L. ali Vitellianorum T., prompte necem subire T.; z loc.: promptus animi T. odločnega duha, belli (v vojni) promptissimus S.; z abl.: ingenio, linguā L., sermone T., manu L. takoj pripravljen udariti, osebno hraber (pogumen); z gen. gerundivi: parcendi victis filio animus promptior Iust., Plato veritatis omnibus adhibendae promptissimus Gell.; z dat.: Aur. idr., animus promptus libertati T., promptior servitio T., gens promptior veniae dandae L., Agrippina promptior Neroni T. bolj naklonjena; s praep.: ad vim, ad pugnam Ci., ad arma O., promptiores ad pericula Ci., animus promptus ad iocandum Ci., promptus ad bella suscipienda C., promptissimum genus ad lacessendum certamen L., promptus in pavorem T., promptior in spem T., promptum in adulationes ingenium T., in omne facinus promptissimus Iust., in latrocinia promptissimi H., Balbus promptus adversus insontes T. naklonjen nedólžnikom; z inf.: promptus metuenda pati Lucan., scis ipse, quam promptae superos incessere Stat., ferre magis promptus quam referre iniurias Ambr.

promover [-ue-] pospeševati; povišati (v službi); povzročiti, povod dati, privesti do

promover dificultades povzročiti težave
promover una disputa prepir začeti
promover un escándalo povzročiti škandal
promover los intereses čuvati interese
se promovió un altercado prišlo je do pretepa

pronostiquer [-nɔstike] verbe transitif napovedovati; dati sklepati (quelque chose na kaj)

pronostiquer le résultat des élections napovedovati izid volitev

propound [prəpáund] prehodni glagol
predlagati (to komu)
sprožiti (vprašanje)
pravno dati verificirati

prō-scindō -ere -scidī -scissum (prō in scindere)

1. naprej ali spredaj pretrga(va)ti, (s)trgati, raztrga(va)ti, (raz)cepiti, (raz)kalati, (raz)klati, razrez(ov)ati (razrezavati): proscissum vulnere pectus Stat., Rhodanus proscindens gurgite campos Sil., proscindere ferro quercum Lucan., piscem Ap., si quando fulgure terra proscissa est Iust.; occ. (kot agr. t.t.) (s)prášiti, orati praho (ledino, prélog): Varr., Col. idr., arva Plin., solum Ap.; pesn. = (z)orati, preora(va)ti sploh: terras ferro Acc. ap. Non., terram iuvencis V., terram aratris Lucr., ferro campum O.; metaf. (pre)rezati, preseka(va)ti (presekovati), (iz)brazdati, (pre)brazditi (prebrazdovati): remo stagna Sil., navis proscindit aequor Cat., ventos Cl. prodreti (prodirati) skozi vetrove.

2. metaf. ošte(va)ti, (o)grdíti, v nič da(ja)ti, (o)sramotiti, zasramovati, (o)psovati, (o)zmerjati, obrekovati, (raz)žaliti, slabo (grdo) govoriti o kom, obregniti (obregovati) se ob koga, nad kom, zabavljati čez koga, udrihniti (udrihati) čez koga, po kom, „precediti (precejati)“ koga: Plin., Val. Max., Suet., Aus., Lact. idr., summotum patriā proscindere desine O.

proscribe [prouskráib] prehodni glagol
izobčiti, pregnati, preganjati, dati na črno listo, prepovedati, proskribirati

próti predl. s dat.
1. prema, u pravcu: proti jugu, soncu, domu
2. pred: proti večeru
pred veče; proti mraku
pred mrak; proti začetku leta
pred početak godine
3. ka, put: proti nebu
ka, k nebu, put neba
4. prema, u odnosu: pet proti deset = ena proti dve; kaj si ti proti vsem
5. prema, protiv: plavati proti vodi; hoditi proti vetru; iti proti sovražniku
6. protiv: delati proti komu, ravnati proti njegovi volji; zdravilo proti glavobolu
7. dati blago proti plačilu dati robu za gotovo; zadeva gre proti koncu
stvar se bliži kraju