Franja

vigilātiō -ōnis, f (vigilāre) bedenje, bdenje: nisi ex somno vigilatio fieret Aug.; kot bolezen nespečnost: Cael.

vigilia -ae, f (vigil)

1. (nočno) bedenje, bdenje, v pl. tudi = prebedene noči: patiens vigiliae S., ut neque vigilia praecesserit, vigiliae labor Cels., cui non sunt auditae Demosthenis vigiliae? Ci., cuius omnes vigilias in stupris constat esse consumptas Ci. ki je, kakor znano, prebedel (preživel) vse noči ob nečistovanju.

2. kot bolezen nespečnost (naspr. somnus): vigilia senum, stationibus nocturna, continuatā nocte et die vigiliā Cels.

3. occ. straženje, stražarjenje, straža: vigiles … scutum in vigiliam ferre vetuit L., vestra tecta custodiis vigiliisque defendite Ci., cura vigiliarum nocturnarum L., exercitus stationibus vigiliisque fessus L., ut noctu vigilias agerent ad aedīs sacras Ci. da naj bodo na straži; meton.
a) čas nočnega straženja (nočne straže), nočna straža, nočna četrtina, vigílija. Rimljani so delili noč (od sončnega zahoda do sončnega vzhoda) na štiri nočne straže po tri ure; te pa niso bile vedno enako dolge, ampak je bilo njihovo trajanje odvisno od letnega časa (glede na dolžino noči): primā vigiliā Ci. ep., L., secundā vigiliā Ci. ep., N., tertiā vigiliā (sc. hostem) moturum (sc. esse) L., tertiā vigiliā noctis … surgit L., de vigilia tertia … legiones ad collegam … ducit L. ali de tertia vigilia ex castris profectus C. ali tertiā fere vigiliā exactā Ci. ob treh zjutraj, quartā fere vigiliā … arma capiunt L., quartā vigiliā noctis … castra movet L., quartā vigiliā circiter Lentulus … cum vigiliis … colloquitur C.; začetek posamezne nočne straže so naznanili s trobento: T., ubi secundae vigiliae bucinā signum datum esset L.
b) straža = (vojaki) stražarji, stražniki: si excubiae, si vigiliae, si delecta iuventus … armata est Ci., urbs vigiliis munita Ci., vigilias crebras ponere S., vigilias disponere per urbem L., vigilias circumire S. obiti, obkrožiti, nadzirati.

4. metaf.
a) nočno bogoslužje, vigílija: Cereris vigiliae Pl.
b) budnost, neprestana skrb(nost), neutrudna prizadevnost, neutrudna dejavnost (delavnost), vnema, gorečnost (naspr. somnus): Vell. idr., manendum mihi statuebam quasi in vigilia quadam consulari ac senatoria Ci., ut vacuum metu populum Romanum nostrā vigiliā et prospicientiā redderemus Ci., existimatio sudore, labore vigiliisque collecta Ci.; od tod meton.: cupio iam vigiliam meam tibi tradere Ci. ep. svoje mesto, svojo službo.

vigilō -āre -āvī -ātum (vigil)

I. intr.

1. biti buden, bedeti, bdeti, čuti (naspr. dormire, quiete compositum esse ipd.): Ter., Lucr. idr., vigilare ad multam noctem Ci. ali de multa nocte Ci. ep., proxima nocte Ci., Regulus vigilando necabatur Ci., vigilate, viri V., si (sc. aeger) noctu dormit, si interdiu vigilat Cels., vigilanti stertere naso Iuv. delati se, kakor (da) bi spal; brezos.: redeo, si vigilatur et hic Mart.; preg.: hic vigilans somniat Pl. = ta sanjari o zlatih gorah, si sanjaje obeta zlate gore; prim.: num ille somniat ea, quae vigilans voluit? Ter.; vigilans dormit Pl. ali vigilans stertis Lucr. (o zaspancu, lenuhu).

2. vigilare (kot bolezen) biti nespečen, osta(ja)ti buden (nespečen): per se vigilat Cels., si nihilominus vigilant (sc. insanientes) Cels.

3. metaf. bedeti =
a) vedno goreti: vigilet Troicus ignis Stat., lumina … summā vigilantia turre (na vrhu svetilnika) O., flamma vigilans Fl.
b) neprestano paziti (biti pozoren), skrbno paziti na koga ali (na) kaj, neumorno delati (delovati), neutrudno skrbeti za koga, za kaj: vigilandum est semper; multae insidiae sunt bonis Acc. ap. Ci., vigilare, adesse, providere rei publicae Ci., excubabo vigilaboque pro vobis Ci., ianitor ad dantes vigilet Pr., ut vivas igitur, vigila H., vigila, ne tuam causam deseras Ci., Mars vigila Serv.; z dat.: studiis vigilare severis Pr. predajati se … , neutrudno se ukvarjati … —

II. trans.

1. (z zunanjim obj.) prebede(va)ti, (pre)čuti: Plin. iun. idr., noctes vigilabat ad ipsum mane H., noctes vigilantur amarae O., vigilata nox O., vigilata convivio nox T., vigilanda nox Pr., Tib., Q.

2. (s prolept., notranjim obj.) bedeč (o bedenju) ali čujoč kaj storiti, narediti (delati), opraviti (opravljati), izvesti (izvajati), (iz)vršiti ipd.: quae vigilanda viris V., accipe dona meo multum vigilata labore Ps.-V. (Ciris), pretium vigilatorum laborum O., carmen vigilatum O. med b(e)denjem izmišljena, magia plerumque noctibus vigilata Ap., nullas hoc genus vigilias vigilarunt Gell. — Od tod

1. adj. pt. pr. vigilāns -antis, adv. vigilanter bedljiv =
a) budno opazujoč, ostro motreč: oculi vigilantes V., Veg., vigilantes curae Ci. skrbi ob prebedenih nočeh.
b) klas. le metaf. (neprenehno) pazljiv, (neutrudno) pozoren, skrben, neutruden, neumoren, neutrudljiv, neumorno dejaven, delaven, prizadeven: Val. Max., Aug., Don., Amm. idr., homo, tribunus plebis vigilans consules vigilans Ci., ut nemo vigilantior ad iudicium venisse videatur Ci., Cato homo vigilantissimus Ci., vigilanter provinciam administrare Ci., enitar vigilantius Ci., vehementissime vigilantissimeque vexatus Ci.

2. adv. pt. pf. vigilātē skrbno, marljivo, delavno: vigilate atque attente verbum non probum vitavit Gell.

vincere^*

A) v. tr. (pres. vinco)

1. premagati

2. zmagati v; dobivati:
vincere un concorso zmagati v natečaju
vincere una gara zmagati na tekmovanju
vincere la guerra zmagati v vojni
vincere una scommessa dobiti stavo

3. dobiti; zadeti:
vincere al poker igre dobiti pri pokru
vincere il premio Nobel dobiti Nobelovo nagrado
vincere un terno al lotto zadeti terno

4. pren. premagati; ukrotiti; obrzdati:
vincere il morbo premagati bolezen
vincere la passione brzdati, krotiti strast
vincere se stesso premagovati, obvladati se

5. pren. prepričevati

6. pren. premagati; prekositi, prekašati:
vincere ogni difficoltà premagati vse težave
vincere qcn. in abilità koga prekašati v veščini
vincere di limpidezza il cristallo prekašati kristal po čistosti

B) v. intr. zmagati:
vincere sulla carta pren. biti favorit (v športnem žargonu)

C) ➞ vincersi v. rifl. (pres. mi vinco) premagati se; obvladati se
PREGOVORI: chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja

virīlis -e, adv. virīliter (vir)

1. moški (glede na spol; naspr. femineus, muliebris): Ca. ap. Gell., Varr., Cels., Sen. ph. idr., secus (spol) Pl., L., S. ap. Macr. = sexus Fr., si rex virilem sexum non reliquisset N. moškega zaroda, moškega potomca, virilis facies, vultus, vox O., flamma O. ljubezen moža, stirps O., stirpem fratris virilem interemit L. rojenca, sina, virile semen Lucr., pars virilis Col. moda ali modi (du.), membrum virile Porph. = pars virilis Lucr. = subst. virīle -is, n (Ap.) moško spolovilo, v pl. virīlia -ium, n (Petr., Plin., Lact.) moški sram; od tod virīliōrēs Lamp. možje z večjim spolovilom; virili aspectu Ci. moža, convivia virilia Vitr. ki se jih udeležujejo le moški; pesn.: tela virilia O. ki jih lučajo možje (moški); occ. kot gram. t.t. moški, moškega spola: genus Gell., nomen Varr.

2. moški (glede na dobo), (doraslega) moža zadevajoč (se tičoč), doraslemu možu lasten, doraslemu možu primeren, doraslemu možu pristoječ, doraslega moža (gen.): toga Ci., aetas H., partes viriles puero mandare H. moško vlogo.

3. moški (glede na značaj), možat, moževit, pogumen, hraber, srčen, stanoviten, vztrajen, moža vreden, virílen: animus Ci. ep., O., cui virile ingenium est S., virilis oratio Ci., sermo Q., ad audendum omnia virile robur est Sen. tr., in muliere virilem audaciam cerneres Iust.; adv. virīliter moško, možato, pogumno, stanovitno, odločno, srčno, hrabro (naspr. effeminātē): Corn., Sen. rh., Sen. ph., Val. Max., Gell. idr., fortunam viriliter ferre O., viriliter aegrotare Ci. stanovitno prenašati bolezen, quod viriliter animoque magno fit Ci., viriliter facere H.; occ. možu pristoječ, moža dostojen, možu primeren, moža vreden: facere, loqui, quod parum virile videatur Ci., cave quidquam non virile Ci., virilia scelera T. za katera je potrebna moška odločnost, za katera je potrebna junaška srčnost; subst. virīlia -ium, n možata dejanja, starejše možati čini: S. fr.

4. posameznika se tičoč, oseben; v zvezi pars ali portio virilis osebni delež, osebna dolžnost: illius gloriae pars virilis L., plus quam pars virilis postulat Ci., est aliqua mea pars virilis Ci.; pro virili parte (pri L. nekajkrat tudi pro parte virili) ali pro virili portione po meri moči, po svojih močeh, v skladu z osebnimi močmi ali zmožnostmi, kolikor je na kom, kolikor je odvisno od koga, kolikor kdo zmore, kolikor more kdo storiti: qui pro virili parte defendunt Ci., plus quam pro virili parte obligatus Ci. več kakor samo zase, iuvabit tamen rerum gestarum memoriae … pro virili parte et ipsum consuluisse L., quem agrum miles pro parte virili manu cepisset L., iure igitur laudes, Caesar, pro parte virili carmina nostra tuas … canunt O. (prim. Q. 12, 1,1; 12, 11), ut pro virili portione victoriam dux iuverit T. (prim. Ps.-Q., Decl. 3, 12); occ. pars ali portio virilis kot jur. t.t. posamezniku pripadajoč(i) del(ež), enemu človeku pripadajoč(i) del(ež) kake dediščine: Icti.

virus [váiərəs] samostalnik
(kačji) strup
medicina virus; strupena klica
figurativno moralni strup, strupenost, zlobnost, hudobnost; kvaren, poguben vpliv

virus disease virusna bolezen
the virus of rabies virus stekline

virus [virüs] masculin virus, strupena klica, strup

meladie féminin à virus virusna bolezen
virus rabique steklinski virus

virusen pridevnik
1. (o povzročitelju bolezni) ▸ vírus, vírusosPovezane iztočnice: virusna pljučnica

2. (v računalništvu) ▸ vírus, vírusosPo mnenju analitikov, ki spremljajo področje računalniške varnosti, so računalniški sistemi lani doživeli največ virusnih napadov doslej. ▸ A számítógépes biztonság területével foglalkozó elemzők szerint a számítógépes rendszereket tavaly érte eddig a legtöbb vírustámadás.

vírusen viral

vírusna bolezen virus disease

vírusen viral, à virus

virusna bolezen maladie ženski spol à virus (ali virale)

virusn|i (-a, -o) medicina Virus- (bolezen die Viruserkrankung, die Viruskrankheit)

virusni hepatitis A stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ vírusos hepatitis A
Sopomenke: hepatitis A

virusni hepatitis B stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ vírusos hepatitis B
Sopomenke: hepatitis B

virusni hepatitis C stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ vírusos hepatitis C
Sopomenke: hepatitis C

virusni hepatitis E stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ vírusos hepatitis E
Sopomenke: hepatitis E

višinska oteklina pljuč stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ magashegyi tüdőödéma

višínski (of) altitude

višínski rekord altitude (ali height) record, record height
višínska bolezen air sickness, altitude sickness, aeroembolism
višínsko letalo highaltitude plane
višínski polet aeronavtika high-altitude flight
višínska klima mountain climate
višínsko krmilo aeronavtika elevator
višínski (dihalni) kisikov aparat high-altitude oxygen apparatus
višínsko sonce Alpine (ali mountain) sun, (umetno) sunlamp, ultraviolet lamp, quartz lamp
višínska vrtoglavica height vertigo
višínska razlika difference in height
višínska razlika je manj kot 50 čevljev the difference in height is less than 50 feet
višínsko zdravilišče high-altitude health resort, mountain health resort
višínski zrak mountain air

višínski de hauteur, d'altitude, de niveau

višinska bolezen mal moški spol d'altitude (ali des montagnes)
višinska črta (na zemljevidu) courbe ženski spol de niveau, isohypse ženski spol
višinska izguba (letala) perte ženski spol d'altitude
višinsko krmilo (pri letalu) gouvernail moški spol (ali gouvernes ženski spol množine) de profondeur
višinski (po)let vol moški spol à haute altitude
višinska razlika différence ženski spol de niveau, dénivellement moški spol
višinski rekord record moški spol d'altitude
višinsko sonce (aparat) soleil artificiel, lampe ženski spol à rayons ultraviolets
višinska točka (na zemljevidu) cote ženski spol (de niveau, d'altitude)
višinsko zdravilišče station ženski spol d'altitude
višinski zrak air moški spol en altitude

višínski (-a -o) adj.

1. di, dell'altezza; in altezza:
višinske mere misure di altezza

2. knjiž. (gorski, hribovski) montano, di montagna:
višinski zrak aria di montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. višinska bolezen mal di montagna
geogr. višinska karta carta altimetrica
agr. višinska kmetija fondo montano
geogr. višinska razlika dislivello; žel. sopraelevazione
geod. višinska točka quota
bot. višinski pas fascia vegetazionale
alp. višinski tabor base d'alta montagna
aer. višinsko krmilo timone di quota
višinsko sonce sole d'alta montagna

višínski de altura; de altitud; de nivel

višinska bolezen mal m de las alturas (ali de montaña)
višinska črta (na zemljevidu) curva f de nivel
višinska izguba pérdida f de altura
višinsko krmilo (pri letalu) timón m de altura (ali de profundidad)
višinska kabina cabina f de presión acondicionada
višinska klima clima m de altura
višinski (po)let vuelo m de altura
višinska omotica, vrtoglavica vértigo m de las alturas
višinska razlika desnivel m; diferencia f de nivel
višinski rekord marca f (ali record m) de altura
višinsko sonce sol m de altitud, (višinski aparat) lámpara f de cuarzo (ali de rayos ultravioleta)
višinska točka (na zemljevidih) cota f
višinsko zdravljenje (kura) cura f de altura
višinski zrak aire m de montaña