einschnappen zaskočiti se, zapreti se; figurativ biti užaljen
eintragen* vpisati, einen Verein, ein Warenzeichen: registrirati, in eine Liste: vnesti; donašati, prinašati, biti donosen; prislužiti si (X trug ein z X je bilo prisluženo); Technik dodajati; eingetragene Schutzmarke zaščiten znak; eingetragener Verein (zakonito) registrirano društvo
embarder [ɑ̃barde] verbe intransitif, automobilisme biti zanesen, zaviti v stran; aéronautique cikcak leteti
emblem2 [émbləm] prehodni glagol
predstavljati kaj, biti znamenje česa, biti značilen za kaj
ēmineō -ēre -minuī (—) (prim. mentum, mōns)
I.
1. (ven) moleti, štrleti iz česa: Lucr., Cels., Sen. ph., Vop., ne quid emineret, ubi ignis hostium adhaeresceret C., duobus eminentibus promunturiis C., si quae vetustate radices eminebant S., nihil emineant … ungues O., sinus lunae similis, cum eminent cornua Cu. Od kod? z abl.: Dareus curru sublimis eminebat Cu. je molel kvišku, moles aquā eminebat Cu., rex aggere longe eminet Val. Fl.; z acc.: nostros montes … eminet ille locus Lact.; s praep.: ut non amplius digitis quattuor ex terra eminerent (stipites) C., columella non multum e dumis eminens Ci., ex summo temone hastae … eminebant Cu.; prim.: ita ut per costas ferrum emineret L. Kam? z adv.: huc illi stipites … ab ramis (z vejami) eminebant C.; s praep. in acc.: iugum directum eminens in mare C., hasta in partes eminet ambas O., plura spicula eminebant in adversum Cu., cervis eminentibus ad commissuras pluteorum C., eminere super murum C., belua super ipsos fluctus dorso eminens Cu., dextra omnis acies extra proelium eminens L., hastae multum ultra temonem eminentes Cu. Kje?: machina, in qua undique praeacuti stimuli eminebant Val. Max., in medio … nemore columnam eminere Cu. S čim?: ut capite paululum emineat (paxillus) Cels., eminere dorso Cu., Plin.
2. occ. (slikarsko) ospredje tvoriti: ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q. — Adj. pt. pf. ēminēns -entis (kvišku) moleč, štrleč, visoko ležeč: Cels., Q., Suet. idr., oculi, genae Ci., canes Scyllae Ci., saxa Cu., eminentibus saxis nisus S., area L., (trabes) paulo … eminentiores, quam extremi parietes erant C., eminentissimus mons Fl., id, quod in montibus eminentissimum Q.; subst. neutr.: species, quae nihil habeat eminentis Ci., inaequaliter eminentia rupis L. neenake štrline na skali; occ. (slikarsko): eminens effigies Ci.
— II. pren.
1. jasno (po)kazati se, v oči bíti, viden (očiten) biti ali posta(ja)ti: quod quo studiosius absconditur, eo magis eminet Ci., quorum eminet audacia Ci., toto ex ore crudelitas eminebat Ci., quae (altitudo animi) maxime eminet contemnendis … doloribus Ci., cum pigritia et desperatio in omnium vultu emineret L. sta se vsem brala z obraza, eminet ante oculos, quod petis, ecce tuos O., per verba vulgi vox eminet una O. iz besed … zveni le en glas, etiam in voce sceleris atrocitas eminet Cu., vox tamen Alcimedes planctus super eminet omnes Val. Fl. je razločen izmed … , in quorum ore amor eminebat Sen. ph., sententiae ipsae magis eminent Q., primum metus eius, mox gaudium eminuit Plin. iun.
2. na vrh priti (prihajati): vix ex gratulando miser iam eminebam Pl.
3. (navzven) stremeti, stremeti za čim: si iam tum, cum erit (animus) inclusus in corpore, eminebit foras Ci., animus in futura eminens Sen. ph.
4. izkaz(ov)ati se, odlikovati se, prekašati koga, kaj: Sen. rh., Fl., Aur., Eutr., libenter de iis detrahunt, quos eminere vident altius N., eminet vis, potestas nomenque regium Ci., tantum eminebat virtus L., legendus, qui eminebat Vell., claritudine eminuit Vell., Philippicas (orationes) Demosthenis iisdem eminere virtutibus Q., multarum artium scientia … eminet et excellit T.; s praep.: Demosthenes unus eminet inter omnes in omni genere dicendi Ci., in his omnibus eminuit Plato Q., robore corporis super ceteros eminens Cu., supra eam (veritatem) eminere visus est Sen. ph. Od tod adj. pt. pr. ēminēns -entis izvrsten, izbran, odličen, izreden, nenavaden: Q., eminentior illorum temporum eloquentia T., eminentes oratores T., quinqueremis inter ceteras velocitate (abl. causae) eminens Cu.; subst.: sinistra erga eminentes interpretatio T. zoper odlične osebe. „Eminentissimus“ „preodlični“, v času rimskih cesarjev naslov, ki sta ga imela praefectus praetorio in magister militum: Cod. I. — Adv. komp. ēminentius odličneje, zavzeteje: Amm., Aug., eminentius natus Sid. plemenitejšega rodu.
emmieller [ɑ̃mjɛle] verbe transitif, figuré namazati z medom, figuré osladiti; populaire nadlegovati, biti nadležen (quelqu'un komu)
emoţioná -ez vt./vr. ganiti, postati/biti ganjen; vznemiriti (se), razburiti (se)
empalagar [g/gu] gabiti se, stud povzročiti; dolgočasiti, nadležen biti
empalagarse čutiti gnus (de do)
emparejar v dvojice postaviti; izravnati; izenačiti; enak ali zelo podoben biti
emparejar con alg. zenačiti se z, biti enak, biti kos
emparejarse zenačiti se
endêver [ɑ̃dɛve] verbe intransitif, vieilli, familier besneti, rohneti, biti jezen; (vieilli)
faire endêver quelqu'un razjeziti, napraviti koga besnega
engineer2 [endžiníə]
1. prehodni glagol
planirati, projektirati; graditi; upravljati, manevrirati; organizirati
pogovorno izmisliti si, iztuhtati
2. neprehodni glagol
biti inženir
engullir (nesestavljeni pretekli čas: -lló) pogoltniti; figurativno lahkoveren biti, vse verjeti
enquiquiner [ɑ̃kikine] verbe transitif, familier nadlegovati, biti nadležen, dolgočasiti
il m'enquiquine avec ses histoires gre mi na živce s svojimi zgodbami
je ne vais pas m'enquiquiner à refaire tous les calculs ne bom se še enkrat zafrkaval z vsemi temi računi, z vsem tem računanjem
enrager [ɑ̃raže] verbe intransitif (po)besneti, divjati, biti besen
faire enrager quelqu'un jeziti koga, spraviti ga v besno jezo
j'enrage de douleur znorel bom od bolečine
cet enfant fait enrager ses parent ta otrok jezi, spravlja v jezo svoje starše
entgegenkommen* priti naproti; einem Vorschlag usw.: delno sprejeti/izpolniti, približevati se (čemu); Ansprüchen: biti prilagojen, ustrezati
entgegensein*, entgegen sein biti nasproten (čemu), biti v nasprotju
entourer [ɑ̃ture] verbe transitif obkrožati, obda(ja)ti, biti okrog (quelqu'un koga); figuré obsuti (de z); pomagati, skrbeti za, brigati se (quelqu'un za koga)
s'entourer obda(ja)ti se (de z), zbirati (osebe) okoli sebe; zaviti se (dans v)
entourer de ses bras objeti
entourer quelqu'un de soins negovati koga
entourer d'une clôture obdati s plotom
s'entourer de mystère biti zavit v skrivnost
s'entourer de précautions zateči se k (obsežnim) previdnostnim ukrepom