Franja

Zadetki iskanja

  • glasben pridevnik
    (o glasbi) ▸ zenei, zenés, zene
    glasbena oddaja ▸ zenés műsor
    glasbeni večer ▸ zenés est
    glasbeni festival ▸ zenei fesztivál
    glasbeni nastop ▸ zenei fellépés
    glasbeno delo ▸ zenei alkotás
    glasbena uspešnicakontrastivno zanimivo sláger
    glasbena plošča ▸ hanglemez
    glasbeni posnetek ▸ zenei felvétel
    glasbena spremljava ▸ zenei kíséret
    glasbeni ustvarjalec ▸ zenei alkotó
    glasbena ustvarjalnost ▸ zenealkotás
    glasbena scena ▸ zenei élet
    Več desetletij imate dober vpogled v vso slovensko glasbeno sceno. ▸ Évtizedek óta jó rálátása van az egész szlovén zenei életre.
    glasbena kultura ▸ zenekultúra, zenei kultúra
    glasbena založba ▸ zenei kiadó
    glasbeni urednik ▸ zenei szerkesztő
    glasbeni producent ▸ zenei producer
    glasbeni kritik ▸ zenekritikus
    glasbeni pedagog ▸ zenepedagógus
    glasbena dediščina ▸ zenei örökség
    glasbena zvrst ▸ zenei műfaj
    glasbena zgodovina ▸ zenetörténet, zenetörténelem
    glasbeni slog ▸ zenei stílus
    Vsi bi želeli imeti svoj izdelan glasbeni slog, a le malokdo ga premore. ▸ Mindannyian szeretnénk, ha saját, kidolgozott zenei stílusunk lenne, de csak kevesek képesek erre.
    glasbeni stil ▸ zenei stílus
    glasbena akademija ▸ zeneakadémia
    glasbeni izvajalec ▸ zenei előadó
    glasbeni talent ▸ zenei tehetség
    Povezane iztočnice: glasbena želja, glasbena šola, glasbena drama, glasbena pravljica, glasbena vzgoja, glasbeni film, glasbena umetnost
  • glasbena samostalnik
    neformalno (izobraževalna ustanova) ▸ zenesuli, zeneiskola
    Nejc bi od besa delal salte, če bi hodil h gimnastiki, namesto v glasbeno. ▸ Nejc mérgében szaltózna, ha zenesuli helyett gimnasztikára járna.
  • gláva (-e) f

    1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
    glava mu je omahnila la testa gli crollò
    z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
    klobuk sneti z glave togliersi il cappello
    udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
    debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
    svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
    glava iz mavca testa di gesso
    glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
    umivati si glavo lavarsi la testa
    skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
    biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
    glavo pokonci su, coraggio
    pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
    odmajati z glavo scrollare il capo
    pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
    ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
    imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
    bati se za svojo glavo temere per la propria vita
    staviti glavo scommetterci la testa
    pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
    na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
    pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
    kaj plačati z glavo pagare con la vita
    za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

    2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
    rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
    ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
    pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
    izbiti si iz glave togliersi dalla testa
    pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
    ne iti v glavo non andare in testa
    stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
    delati po svoji glavi fare di testa propria
    posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
    delati z glavo lavorare di testa
    pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
    imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
    imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

    3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
    učena glava studioso, erudito
    visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
    kronana glava testa coronata

    4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
    glava gibanja il cervello del movimento
    glava družine capofamiglia

    5. (glavi podoben del česa):
    glava kolone testa della colonna
    glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
    glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
    glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
    voj. glava rakete ogiva del missile

    6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
    glava časopisa testata di un giornale
    glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

    7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
    brisalna glava testina di cancellazione
    čitalna glava testina di lettura
    pisalna glava testina di registrazione

    8. (v pisalnem stroju)
    pisalna glava testina di stampa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
    ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
    ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
    pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
    imeti prazno glavo non sapere niente
    imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
    imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
    nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
    nositi glavo pokonci andare a testa alta
    odnesti celo glavo salvare la pelle
    posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
    tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
    vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
    znati iz glave sapere a memoria
    zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
    imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
    vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
    nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
    svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
    saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
    postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
    (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
    izpuhteti iz glave passare di mente
    priti ob glavo morire ammazzato
    stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
    imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
    prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
    siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
    zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
    imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
    imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
    v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
    ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
    biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
    imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
    alp. glava cepina testa della piccozza
    anat. mišična glava parte superiore del muscolo
    elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
    etn. lovec na glave cacciatore di teste
    film. filmska glava titoli di testa
    glava sekire testa della scure
    strojn. glava stružnice testa portamandrini
    strojn. frezalna glava testa universale
    strojn. vrtalna glava portapunta
    strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
    cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
    glava kovice testa del rivetto
    žel. tirnična glava il fungo della rotaia
    PREGOVORI:
    zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
    vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
    več glav več ve quattro occhi vedono meglio
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • glīs, glīris, m (sor. s skr. giríḥ, girikā miš, morda tudi z lat. gula, potem bi bil osnovni pomen besede „glodavka“, „požrešna žival“) polh, podlesek, za Rimljane slaščica: PL. AP. NON., VARR., PETR., PLIN., MART.

    Opomba: Star. gen. sg. glīsis: NAEV. FR.
  • glúšec deaf person

    kot da bi glúšcem govoril (figurativno) you might as well talk to a brick wall
  • gneča samostalnik
    1. (o ljudeh) ▸ tömeg, csődület
    gneča pred vrati ▸ tömeg az ajtó előtt
    gneča na cesti ▸ tömeg az úton
    gneča na smučišču ▸ tömeg a sípályán
    obtičati v gneči ▸ tömegben reked
    velika gneča ▸ nagy tömeg
    nepopisna gneča ▸ leírhatatlan tömeg
    jutranja gneča ▸ reggeli tömeg
    prometna gnečakontrastivno zanimivo forgalmi dugó
    gneča v trgovini ▸ tömeg az üzletben
    delati gnečo ▸ csődületet okoz
    izogniti se gneči ▸ kikerüli a tömeget
    prebijati se skozi gnečo ▸ tömegen átverekszi magát

    2. (o stvareh) ▸ zsúfoltság
    Srce bi me bolelo, če bi morala še ohranjena oblačila metati proč, ker delajo gnečo v omari. ▸ Fájna a szívem, ha helyhiány miatt ki kellene dobnom a megőrzött ruhadarabokat is.
    Gnečo v elektronskih predalih zmanjšujejo filtri proti spamu, ki preprečujejo vstop nezaželene elektronske pošte. ▸ Az elektronikus postaládák terhelését a levélszemétszűrők csökkentik, amelyek megakadályozzák a nem kívánt levelek beérkezését.
  • Golgota samostalnik
    1. v krščanskem kontekstu (hrib pri Jeruzalemu) ▸ Golgota [jeruzsálemi magaslat]

    2. (težka preizkušnja) ▸ golgota, golgotajárás
    Popotovanje je bilo prava Golgota. Po dva in dva smo bili vklenjeni z lisicami in vzdolž povezani z verigo. ▸ Az utazás igazi golgotajárás volt. Kettesével vertek bennünket bilincsbe, és sorban láncra voltunk fűzve.
    Svet je lep in življenja vreden, a smo ga zapackali z nevrednimi dejanji in moramo zdaj znova prehoditi Golgoto, da bi to popravili. ▸ A világ szép, és élni érdemes, de dicstelen cselekedetekkel mocskoltuk be, és most újra golgotát kell járnunk, hogy kijavítsuk.
  • golìcati -ām
    1. žgečkati, ščegetati: to me golica; prestani, nemoj me golicati
    2. dražiti: to golica njegov ponos
    3. sve me golica da joj večeras kucnem na prozor ima me, da bi ji zvečer potrkal na okno; to golica njegovu taštinu to je nekaj za njegovo nečimrnost
  • golpe moški spol udarec, sunek; nesreča, nezgoda; požirek; naval, priliv; bitje žile; namera

    golpe de agua ploha, naliv
    golpe de Estado državni prevrat, puč
    golpe de fortuna srečen slučaj
    golpe de gente naval ljudi, gneča
    golpe de gracia poslednji smrtni udarec
    golpe de sol sončarica
    golpe de tos napad kašlja
    golpe de viento sunek (piš) vetra
    al primer golpe de vista na prvi pogled
    a golpe seguro prav gotovo, zanesljivo
    un buen golpe de patatas kup krompirja
    de golpe nenadoma
    de un golpe hkrati, obenem; nenadoma
    de golpe y porrazo kar nenadoma, kot bi trenil, nepričakovano
    dar golpe napraviti velik vtis, zbuditi veliko pozornost
    ha errado el golpe spodletelo mu je
    hacer un buen golpe napraviti dobro kupčijo
    parar el golpe odbiti (parirati) udarec
    si sale bien el golpe če stvar uspe
    golpes del destino udarci usode
    a golpes sunkoma, s prekinitvami, tu pa tam
    dar de golpes a alg. pretepsti koga
    darse golpes de pecho na prsi se biti (v kesanju)
  • goodness [gúdnis] samostalnik
    dobrota, uslužnost; odličnost, vrednost

    goodness alive!, goodness gracious! moj bog!
    goodness knows bogsigavedi
    for goodness sake! za božjo voljo
    I wish to goodness ko bi le bog dal
  • goose1 množina geese [gu:s, gi:s] samostalnik
    gos, goska; gosje meso
    figurativno neumnež, -nica

    to cook s.o.'s goose uničiti, odstraniti koga
    to get the goose biti izžvižgan
    green goose mlada goska
    it's gone goose with him zgubljen je
    to kill the goose that lays golden eggs s pohlepom in skopostjo si uničiti vir dohodkov, zaklati kravo, ki jo molzemo
    he would not say "bo" to a goose nikomur ne bi skrivil lasu
    what is sauce for the goose is sauce for the gander kar je dobro za enega, je dobro tudi za drugega
    fox and geese vrsta družabne igre
    all his geese are swans vedno pretirava
  • gôr adv. ➞ gori

    1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
    hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
    ekst. gor in dol qua e là

    2. gor — dol:
    en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
    prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
    pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • goréti (-ím) imperf. ➞ zgoreti

    1. bruciare, ardere:
    ogenj gori v kaminu il fuoco arde nel camino

    2. pren. bruciare:
    glava mu gori la testa gli brucia

    3. pren. (biti v veliki meri, kazati se v veliki meri, biti čustveno vznemirjen) ardere, bruciare:
    v njem je gorela strast dentro gli bruciava la passione
    goreti od ljubezni, sovraštva, želje ardere di amore, di odio, dal desiderio (di)

    4. (kazati veliko navdušenje za) amare appassionatamente, ardere d'amore per, bruciare di; essere appassionato di:
    goreti za domovino amare la patria
    goreti za šport essere appassionato dello sport
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    saj ne gori (voda), saj mu še ne gori nad glavo perché tanta fretta, tanta premura?
    srce mu gori zanjo è innamorato di lei
    pren. goreti pod nogami, petami essere in grave pericolo, bruciare (a qcn.) sotto i piedi
    bežati, kot bi tla gorela pod nogami scappare a gambe levate
    igre gori fuoco
    PREGOVORI:
    če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre, tutto il mondo l'avrebbe
  • gósa m, zval. gôso, góso m, zval. gôso tudi ljubk. gospodar: on je gosa u kući; tane mu gosino! da bi ga koklja brcnila!
  • gospá (-é) f

    1. signora:
    želite, gospa? la signora desidera?
    gospe in gospodje signore e signori
    rel. nebeška Gospa la Madonna

    2. (žena, soproga) signora, moglie; redko padrona

    3. (dama) signora, dama:
    prava gospa una vera signora
    vsaka bi bila rada gospa tutte vorrebbero fare le (gran) signore

    4. (poročena pripadnica plemiškega ali meščanskega sloja) signora; donna:
    gospa Helena donna Elena
  • govoríti to speak (o of, about, z to, with); to tell; (pogovarjati se) to talk (z with, to, o about, of, over); to converse; (kramljati) to chat

    glasno govoríti to talk loud, to speak in a loud voice
    tiho govoríti to speak softly (ali in a soft voice)
    govoríti angleški to speak English
    slabo govoríti angleški to speak poor (ali broken) English
    slabo govoríti o kom to speak ill of someone
    kar naprej govoríti to keep (on) talking
    odkrito, brez ovinkov govoríti to speak freely
    govoríti o tem in onem, o raznem to talk nineteen to the dozen
    uglajeno govoríti to be well-spoken
    govoríti stenam (figurativno) to talk (ali to be talking) to a brick wall
    govoríti o politiki to talk politics
    tekoče govoríti to speak fluently
    govoríti o čem drugem to change the subject
    govoríti resnico to speak the truth, to tell the truth
    govoríti brez priprave to speak extempore
    govoríti v veter (figurativno) to waste one's breath
    govoríti v imenu koga to be the spokesman of, to be the mouthpiece of
    govoríti v korist koga to speak on (ali ZDA in) someone's behalf
    govoríti polomljeno angleščino to speak broken English, to murder the English language
    govoríti neumnosti to talk nonsense
    šepetaje govoríti to speak in an undertone, to speak in a whisper
    govoríti skozi nos to speak with a nasal twang
    govoríti laži to tell lies (ali untruths)
    govoríti sam s seboj to soliloquize
    govoríti med štirimi očmi s kom to talk with someone in private
    govoríti na pamet to speak from memory, to say something by heart (ali by rote)
    obširno govoríti o to speak at length about (ali on), to descant, to expatiate on (ali upon)
    otročje govoríti to drivel
    govoríti kot papiga to parrot
    govoríti preučeno za koga to speak above someone's head
    govoríti tja v tri dni pogovorno to waffle, žargon to rabbit on
    tu se govori angleški (napis) English spoken here
    ko (ker) ravno govorimo o... since we are on the subject, since we happen to be talking about...
    da niti ne govorimo o... to say nothing of...
    ne govorimo več o tem!, nehajmo govoríti o tem! let us change (ali drop) the subject!
    mi ne »govorimo« (smo sprti ipd.) we are not on speaking terms
    o tem ni vredno govoríti it isn't worth speaking of
    ona ne govorita več med seboj (sta sprta) they are no longer on speaking terms
    govori! speak up!, speak out, out with it!
    on ne more (ne zna) nehati govoríti he can never stop talking, he could talk the hind leg off a donkey
    (on) govori, kot da bi ga navil he has the gift of the gab, he talks nineteen to the dozen
    on malo govori he is a man of few words, (je boječ) he is tongue-tied
    z njim se da govoríti he is someone you can talk to
    z njim se ne da govoríti (figurativno) he will not listen to reason
    po vsem mestu se govori o njih they are the talk of the town
    govorilo se je o njegovi demisiji there have been rumours of his resignation
    vse mesto govori o tem it is the talk of the town
    govori se, da je zelo bogata she is said to be very rich
    o njem se mnogo govori he is much talked about
    to dejstvo govori zanj this fact tells in his favour
    dejstva govoré sama the facts speak for themselves
    to govori za in proti that cuts both ways
    dejanja govore glasneje kot besede actions speak louder than words
    vse govori za to, da... there is every reason to believe that...
    to govori proti that tells against it
    ne govorite z nikomer o tem! not a word to anyone about this!, keep this to yourself!
    začeti govoríti o nekem predmetu to broach a subject
    bi lahko govoril z Vami? could I have a word with you?
    bi lahko govoril z g. X? could I see Mr. X
    govorimo odkrito! let's speak frankly, let's lay (ali put) our cards on the table
    kjer se veliko govori, se malo naredi least said, soonest mended
    govoríti je srebro, molčati pa zlato the less said, the better
    prav tako bi lahko govoril stenam figurativno I might as well speak to a brick wall
    ti to meni govoriš! (= kot da jaz tega ne vem) you're telling me!
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • govoriti v ugankah frazem
    (nejasno govoriti) ▸ rébuszokban beszél, talányokban beszél
    "Bi lahko nehal govoriti v ugankah?" sem mu segla v besedo. ▸ Kérlek, ne beszélj rébuszokban! – vágtam közbe.
    Očka se je osuplo oziral od druge do druge. “Kdo naj bi mi povedal, in kaj? Bi mogoče lahko nehale govoriti v ugankah?” ▸ Apa csodálkozva nézett egyikről a másikra. „Ki mondaná meg nekem, és mit? Abbahagyhatnátok végre ezt a talányos beszédet?”
  • gradire

    A) v. tr. (pres. gradisco) sprejeti z zadovoljstvom:
    gradisci l'augurio mio più sincero prejmi moja najiskrenejša voščila (v vljudnostnih frazah)
    gradirei una tazza di caffè rad bi skodelico kave (za izražanje prošnje)

    B) v. intr. biti všeč:
    non mi gradisce affatto uscire con questo tempo v takem vremenu me res ne mika hoditi ven
  • gràh (gráha) m bot. pisello (Pisum sativum);
    njivski grah (pisello) rubiglio (Pisum arvense)
    luščiti grah sbucciare, sgranare i piselli
    gastr. riž z grahom riso e piselli, risi bisi
    smejati se, kakor bi grah stresal ridere con voce argentina