Franja

žál

1. (medmet) alas; what a pity!

2. prislov unfortunately, regretfully

žál jutri ne morem priti I am sorry I shall not be able to come tomorrow
nič žalega mu nisem storil I have done him no harm
on ne bi muhi storil nič žalega he wouldn't hurt a fly
ni mi žál nobenega truda I don't mind (taking) any amount of trouble
žál ne morem ustreči tvoji želji I am sorry I cannot comply with your request
žál (na žalost) ne moremo tega napraviti unfortunately that can't be done
žál moram reči I regret (ali I am sorry) to say
žál vidim, da... I am sorry to see that...
žál moram iti I am afraid I have to go
žál mi je zanj I am sorry for him, I pity him
žál beseda offensive word
žál ne I am afraid not

žàl malheureusement, hélas!, à mon grand regret

žal mi je je suis fâché (ali désolé), peiné (de ali que), je regrette
žal mi je je zanj j'en suis fâché pour lui, je le plains, il me fait pitié
žal mu bo il le regrettera
ni mu žal truda il n'épargne pas sa peine, rien ne lui coûte
žal beseda mot fâcheux, offense ženski spol
komu kaj žalega storiti faire du mal à quelqu'un, faire tort à quelqu'un

žàl

A) adj. inv. offensivo; ostile:
žal beseda parola offensiva
žal misel pensiero ostile

B) žál adv.

1. (v predik. rabi) biti žal komu dispiacere; pentirsi:
žal mi je, da sem to storil mi dispiace di averlo fatto
rel. žal mi je, zelo mi je žal mi pento, mi pento dal profondo del cuore; mea culpa, mea maxima culpa

2. dispiacere per, di qcn., qcs.;
žal mu je stroškov za zdravljenje gli dispiace per i soldi spesi per la cura

3. žal biti za, po rimpiangere:
nikomur ni žal po njem nessuno ne rimpiange l'assenza

4. purtroppo, sfortunatamente; ahimé, ahinoi:
greš z nami? Žal ne morem vieni con noi? Purtroppo non posso

žâlan -lna -o žalen, žalosten: žalan osmijeh, osmeh; -a riječ žala beseda

žal|i (-a, -o) kränkend, böse; nachtragend; klagend (žala beseda ein böses Wort, žala misel ein nachtragender Gedanke)
kaj žalega storiti: (etwas) zuleide tun, ein Leid tun/zufügen
ne sme se (mu) zgoditi nič žalega (ihm) soll kein Leid geschehen

žáli (-a -o) adj. offensivo; ostile:
žala beseda parola offensiva
žala misel pensiero ostile

žaljív offensive, insulting, injurious

žaljíva beseda offensive word

živ¹ (-a, -o)

1. (pri življenju) lebend, am Leben, lebendig
ves živ lebensfrisch
živ in zdrav blutlebendig
komaj še živ figurativno mehr tot als lebendig
biti živ am Leben sein
ostati živ am Leben bleiben
svoj živ dan/ vse žive dni mein/sein/ihr … Lebtag
figurativno živ krst ni/ne keine Menschenseele, keine lebende Seele, kein Hund
brez žive duše (zapuščen) menschenleer
živa oseba der Lebende ( ein -r), die Lebende
izvlačenje/reševanje živega ponesrečenca die Lebendbergung
pri živem telesu zgoreti ipd.: bei lebendigem Leibe
pustiti živega am Leben lassen

2. figurativno (utelešen) lebend, wandelnd, leibhaftig
živ hudič der leibhaftige Teufel
živ mrlič ein lebender/wandelnder Leichnam, eine lebende/wandelnde Leiche
živ obup! es ist zum Verzweifeln!

3. (živahen) lebhaft, lebendig, (kot živo srebro) otrok: quecksilbrig; (aktiven) regsam; ulice: (poln življenja) belebt; barva: lebhaft, leuchtend
živih barv farbenfreudig, bunt
biti živ kot živo srebro: Quecksilber im Leib haben
živ nemir otrok: der Irrwisch

4.
živ jezik lebende Sprache, gesprochene Sprache
živa nemščina das gesprochene Deutsch
živa beseda das gesprochene Wort

5.
vojska živa sila die Mannschaft
številčna moč žive sile die Mannschaftsstärke
| Lebend- (teža das Lebendgewicht, živina das Lebendvieh, cepivo, vakcina der Lebendimpfstoff, rojstvo živega otroka die Lebendgeburt)
živi svet die Lebewelt
živa stvar das Lebewesen, die Kreatur
živa veja der Grünast
živa veriga die Menschenkette
živo bitje das Lebewesen, drobno: Kleinlebewesen
vse živo alles Mögliche, ljudje: alle möglichen Leute
živo se spominjati česa (etwas) lebhaft in Erinnerung haben ➞ → živa meja, živo bitje

ἅμα 1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.

ἄ-πτερος (ἀ priv. + πτερόν) ep. poet. brezkril(en), brez peroti, brez perja, negoden; μῦθος ἄπτερος ἔπλετο beseda ji ni odletela = ohranila jo je v spominu.

ᾱ̓ργός² 3 in 2 (od ἀϝεργός) 1. brez dela, brezposeln, len, nekoristen, ῥῆμα prazna beseda NT. 2. zanemarjen, nestorjen, neobdelan γῆ, χώρα. – adv. ἀργῶς leno, mlačno.

αὐδή, ἡ [Et. iz ἀ-υδη, slov. o-vadi-ti] ep. poet. 1. glas, govor, beseda. 2. a) govorica, vest, poročilo, ἔργων o tvojih delih; b) prorokba, odgovor.

βάξις, εως, ἡ (βάζω) poet. govor, beseda, govorica, glas, vest, izrek (proročišča).

γράμμα, ατος, τό (γράφω) 1. črka, pismenka. 2. beseda, spis, listina, knjiga, napis, pismo, NT sveto pismo; slika, zakon, listki. 3. pl. pisanje in čitanje, početni nauki, književnost, gramatika.

δάπτω ep. poet. 1. (raz)trgam, mrcvarim, razmesarim ἔλαφον, Ἕκτορα, χρόα. 2. žalim, grizem, δάπτει τὸ μὴ ἔδικον krivična beseda boli.

ἐθέλω, θέλω [Et. kor. gwhel, slov. žel-eti. – Obl. impf. ἤθελον in ἔθελον, fut. ἐθελήσω, θελήσω, aor. ἠθέλησα, (ἐθ.), pf. ἠθέληκα; ep. praes. cj. ἐθέλωμι, -ῃσθα, -ῃσι; impf. iter. ἐθέλεσκον]. 1. o osebah: sem voljen, pripravljen, odločen; hočem, τί σοι θέλεις εἰκάθω v čem hočeš, da ti odjenjam, v čem naj ti odjenjam; želim, hrepenim, nameravam; οὐκ ἐθέλω ni me volja, ne maram, branim se, upiram se; ne upam si, μὴ ἔθελε ne drzni se; ἐθέλων sam od sebe, voljen, rad; οὐκ ἐθέλων nerad, zoper voljo; ὁ ἐθέλων kdor si bodi, vsak. 2. o stvareh: a) sem sposoben, zmožen; b) imam navado, οὐκ ἐθέλει γίγνεσθαι noče se zgoditi, navadno se ne zgodi, τί ἐθέλει τὸ ἔπος kaj pomenja ta beseda; c) maram (= μέλλω).

ἔπος, ους, τό [Et. iz ϝέπος, kor. weqw, govoriti, lat. vox, vocare; nem. er-wähnen; gršk. še ὄψ, ἐνοπή] 1. a) beseda, izraz, (opp. ἔργον dejanje), ὡς ἔπος εἰπεῖν da se tako izrazim, kakor pravijo, takorekoč, skoraj; b) govor, pripovest, vest, novica; c) vrstica, verz, stih, dialog; pl. pesem, epska (junaška) pesem; d) reklo, fraza, λόγοι ἔπεσι κοσμηθέντες z rekli okrašeni govori; e) dana beseda, obljuba, svet, zapoved, želja; f) (božji) izrek, prorokba, prorokovanje. 2. vsebina govora, stvar, πρὸς τί τοῦτο τοὔπος ἱστορεῖς; čemu pripoveduješ to?

εὐορκέω (εὔ-ορκος) držim zvesto svojo prisego, sem mož beseda.

εὔ-ορκος 2 1. zvest prisegi, pošten, mož beseda εἴς τι. 2. prisegi primeren; εὔορκόν ἐστιν ποιεῖν vkljub prisegi je dovoljeno (kaj storiti).

λέξις, εως, ἡ (λέγω) govor(jenje), način govorjenja, izraz, beseda, slog, κατὰ λέξιν od besede do besede, doslovno, izrečno.