Franja

in-videō -ēre -vīdī -vīsum pravzaprav „pogledati“, in sicer

1. z „zlobnimi očmi“ (po)gledati, koga (kar je po mnenju starodavnikov pogledanemu prinašalo nesrečo), grdo gledati, zavidati: invidiae nomen ductum est a nimis intuendo fortunam alterius Ci.; abs.: ne quis malus invidere possit Cat. z zlobnim pogledom škodovati; prvotno pesn. z acc. personae: florem quisnam liberūm invidit meum? Acc. fr.; k temu Ci.: invidere florem rectius quam flori dicitur, nos consuetudine prohibemur; poeta ius suum tenuit et dixit audacius Ci.; pass.: ego cur invideor? H. zakaj me grdo gledajo?; z acc. pron.: (id) quod multi invideant Acc. fr., N., id invīdēre dei L.; od tod pesn. invidendus 3 zavidanja vreden: aula H.

2. metaf.
a) zavidati komu kaj, zavideti komu kaj, zavidljiv, nevoščljiv biti, ne privoščiti, ujedati se nad kom, zavistno odreči (odrekati), kratiti komu kaj; abs.: more hominum invident Ci., tum erunt mihi, qui invident, extimescendi Ci. nevoščljivci, zavidneži; od tod pt. pr. invidēns -entis nevoščljivec, zavidnež, zavistnik: Ci., T., H. Skladi:
a) (analogno po glag. nocere, obesse idr.) z dat. personae: multi huic invident Ci., qui amicis L. Cornelii invident Ci., invideo magistro tuo Ci., invident homines maxime paribus aut inferioribus Ci., mihi, aliis, cui i. Pl., sibi ipsa i. O.; z dat. rei: non ego invideo commodis tuis Pl. ti ne zavidam tvojih … , invidisse vestrae laudi videtur Ci., est enim haec saeculi macula virtuti invidere Ci., animus invidens gloriae meae Cu., honori meo i. Ci., nullius honori L., rei minime humanae Sen. ph., cuius poenae favebat, gloriae invidit Sen. ph.; v pass. impers.: non modo non invidetur illi aetati, verum favetur Ci., invidetur commodis hominum ipsorum, studiis autem eorum ceteris commodandis favetur Ci., superioribus saepe invidetur vehementer Ci.
b) pesn. in poznolat. (da se pisec ali govornik izogne dvema dat. in zaradi njiju nastalemu dvoumju) z dat. personae in acc. rei: Liber pampineas invidit collibus umbras V., alicui honorem, laudem H., Cu., nobis caeli te regia invidet V. nam zavida tebe, alicui usum lignorum H., eiusdem laudis commemorationem externis Val. Max., homini misero non invideo medicinam Petr., oleum ac vinum (Africae) natura invidit Plin.; nam. tega
c) abl.: non invidere laude suā mulieribus L. njih slave, quid enim est, quare illis bono loco invideat? Sen. ph., quā (ratione) nulli mortalium invideo Sen. ph., alicui infelicissimo honore i. Plin. iun., invideo aliis bono, quo ipse careo Plin. iun., i. rogi igne miseris Lucan.; tako tudi brez dat. personae: ne hostes quidem sepulturā invident T. niso nevoščljivi glede pogreba (= ne odrekajo pogreba), spectaculo proelii i. T., in quā rē tibi invideo Ci. to ti zavidam, in hoc Crasso i. Ci.
č) popolnoma gr. sklad (gr. φϑονεῖν τινί τινος): neque ille (po drugih: illi) sepositi ciceris invidit H.
d) z ob: secundas res malorum hominum Sen. ph.
e) z inf. ali ACI: i. aliis bene esse Pl., componi tumulo non invideatis eodem O., plurima invident adparere tibi rem H. premnoge okoliščine preprečujejo (ovirajo); pass.: mulier (navibus) invidens deduci H. ki ne privošči ladjam, da se … ; s finalnim stavkom: invidisse deos, ut Calydona viderem V. da bi videl, invidit fortuna mihi, ne regna videres V. ni dovolila, da bi … ; s quod: invideo illi quod ambulat et iocatur tecum Ci.; s quotiens: invidebis, quotiens aliquem in fastis saepius legeris Sen. ph.
f) occ. alicui i. Ci. (ep. 5, 21, 2) koga iz zavisti zapostavljati, — prezirati.

in-volvō -ere -volvī -volūtum

1. valiti, kotati v (na) kaj: fertur in abruptum (mons) silvas involvens secum V. s seboj valeč v svoj prepad; z dat.: obvios igni involvunt T., involvit venti se nubibus ipse vertex Lucr.; occ. zvaliti: ter sunt conati Ossae involvere Olympum O.; med.: involvitur aris V. se vali po … ; pren.: siqua iniquitas involveretur T. ko bi se počasi vrinila.

2. zavi(ja)ti, ovi(ja)ti, ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati), zakri(va)ti, pokri(va)ti: candelabrum involutum in praetorium deferre Ci., caput involvere Ci., veste L., veste prius tectā atque involutā defuncti Arn., foliorum lanuginem corpori involvi Plin., nec densae trepidis apium se involvere nubes cessarunt aquilis Sil., circa tympanum involutus funis Vitr., libellum membranā i. Tib., caput flammeolo Petr., sinistras sagis C., laevam togā Q., manum ad digitos usque L., caudis manum O., vulpem foeno O., se farinā Ph., crinem casside Sil., onera arenae involucris involuta Iust., sal in linteolo involutum Plin., involvi fumo O., ignis flammis involvit nemus V., auster aquā involvens naves V., campos undis Sil., vado Sil., flamma comam Sil., aesculus involvitur igni Sil., fluctibus involuti Amm., cuncti pari violentiā (imbris) involvebantur Ci., lodiculā involutus Suet., remediis lanis involutis Suet., nox involvens umbrā terram V., nimbi involvere diem V., involuti nubilo dies Sen. ph., aliquem nube i. Sen. tr., moenia nube Sil.; popolnoma pren.: meā virtute me involvo H. se zavijem (kakor v plašč), obscuris vera involvens V. resnico zavijajoč v temne besede, (homo) fraudibus involutus T. popolnoma zavit v … = poln … , pacis nomine bellum involutum Ci. skrita pod imenom, nequitia integumentis frontis involuta Ci. prikrita, magis ac magis se otio i. Plin. iun. ali se litteris i. Ci. zakopati se, zatopiti se v … , diuturno otio involuti Amm., se laqueis tam insidiosae interrogationis i. Plin. iun. zaplesti se, carmina historiis caecis O., ingenium variis modis Ph., ratio luminum multis involuta miraculis Plin. — Od tod adj. pt. pf. involūtus 3 zavit, zagrnjen, pogrnjen, zakrit; metaf. težko umljiv: occulta quaedam et quasi involuta aperire Ci., res involutas difiniendo explicare Ci., eloquentia Sen. ph., res omnium involutissima Sen. ph., causa obscuritate i. Ci.

Íō f (gr. Ἰώ) Ío (gen. Io) ali Ióna, hči argoškega kralja Inaha, Jupitrova ljubica. Ljubosumna Junona jo je spremenila v kravo in naročila stookemu Argu, da jo straži. Arga je usmrtil bog Hermes. Ker je Io preganjal obad, je blodila po svetu in prišla slednjič v Egipt, kjer je spet dobila človeško podobo in rodila Epafa. Istovetili so jo z boginjo Izido, Ozirisovo soprogo. Sklanjatev:

1. gen. Īūs, acc. in abl. Īō

2. lat. gen. Īōnis, acc. Īōnem, lat. dat. Īōnī: Acc. fr., Pl., O., Hyg., Pr. — Od tod adj. Īonius 3 ionski, Ionin, Iin (= od Ione ali Io preplavan); prim. Īōn 3.

Ĭōlcus, Ĭolcos -ī, f (Ἰωλκός) Jólk(os), mesto v Tesaliji ob Pagaškem zalivu, izhodišče Argonavtov: L., H., Mel., Col., Plin., Lucan. — Od tod adj. Ĭōlciacus 3 (Ἰωλκιακός) iz Jolka, jolški: portus O., Pr.; subst. Ĭolcī -ōrum, m Jolkčani, Jolkci, prebivalci Jolka: Serv.

Ĭōnēs -um, m (Ἴωνες) Jonci, eno izmed štirih glavnih grških plemen, ki je prvotno prebivalo na severnih obalah Peloponeškega polotoka, dalje v Atiki tja do Evboje; dorsko preseljevanje je pregnalo mnogo Joncev na otoke in v Malo Azijo, kjer so se naselili ob obrežju med Fokajo in Miletom, tako da so se pozneje Jonci imenovali predvsem prebivalci Male Azije: Ci., L., Vitr., Cl. — Od tod adj.

1. Ĭōnicus 3 (Ἰωνικός) jonski: motus H., attagen H. iz Jonije, capituli Vitr., gens Plin., dialectus Q., Ionicus (sc. saltator) Pl., Varr.; adv. Ĭōnicē jonsko, v jonskem narečju: Gell.

2. Ĭōnius 3 (Ἰώνιος) jonski: gemma Plin., mare L., Plin. Jonsko morje med Italijo, Sicilijo in Grčijo; pri pesnikih najdemo Īōnius (dolgi ī! — to besedo izpeljujejo iz Īō; gl. Īō): Īonium aequor O. = Īonius sinus H. = Īonium -iī, n: V., Stat. Ionsko (= od Ione, Io preplavano) morje (a pri Val. Fl. 1, 24, je Īonium = Egejsko morje); tako tudi ros Īonius Pr., naves Īoniae Sen. tr.; subst. Ĭōnia -ae, f (gr. Ἰωνία) azijska Jonija: L., N., O., Plin., Mel.

3. Ĭōniacus 3 (Ἰωνιακός) jonski: puellae O.

4. Ĭōnis -idis, f (Ἰωνίς) jonska, subst. Jonka: Sen. tr.

Iopē (Ioppē) -ēs, f (Ἰόπη) Jópa, mesto v Palestini, edino judovsko pristanišče (v stari zavezi Iapho), zdaj Jaffa: Plin., Mel., Prisc., Vulg. — Od tod adj. Iopicus 3 jopski, iz Jope: Plin.; subst. Ioppītae -ārum, m Jopiti, prebivalci mesta Jope: Vulg.

Iordānēs -is, m Jordan, glavna palestinska reka, ki izvira na Antilibanonu in se izliva v Mrtvo morje: T., Plin., Lact. — Od tod adj. Iordānicus 3 jordanski, ob Jordanu ležeč: ripa Aug.

Īsis, Īsidis in Īsis, acc. Īsim, voc. Īsi, f (Ἶσις) Izida, staroegiptovska boginja. Prvotno je pooseb. Nilova dežela, ki jo namaka Oziris, bog reke Nil. Njenega soproga Ozírisa je ubil Tifon; Izida je za svojim soprogom zelo žalovala. Po tujem vplivu je postal Oziris bog sonca, Izida pa boginja lune; kot taka je postala kakor grška Hékata boginja podzemlja, pozneje pa so jo tudi istovetili z Io (Inachis O.). V aleksandrinski dobi se je njeno čaščenje razširilo po vseh helenskih deželah, pri tem pa je postajalo njeno bistvo čedalje bolj nedoločno. Častili so jo kot zakonodajalko, boginjo držav, zaščitnico zakonov, ustanoviteljico misterijev itd. Njeno bogočastje je prišlo v času Sule v Rim, kjer so jo častili s skrivnostnim očiščevanjem, pa tudi z javnimi sprevodi, ki so se kljub različnim prepovedim ohranili še v cesarski dobi. T. jo primerja z neko svebsko boginjo. Njeni svečeniki so nosili platneno obleko (linigera dea O.); imeli so tonzuro in so živeli kakor menihi: O., Varr., Ci., Lucan., Val. Max., Isidis crinis Plin. neko tuje drevo, Isidis sidus Plin. planet Venera. — Od tod adj. Īsiacus 3 (Ἰσιακός) Izidi posvečen, Izidin: focus O., coniectores Ci. (o Izidinih svečenikih), lena Iuv. služkinja v Izidinem svetišču kot zvodnica; subst. Isiacus -ī, m (sc. sacerdos) Izidin svečenik: Val. Max.

Ismarus -ī, m: V. (Ἴσμαρος) in Ismara -ōrum, n: V., Lucr.: Ísmar ali Ísmare (gen. Ismar, f) mesto in pogorje zahodno od ustja reke Marice. — Od tod adj. Ismarius 3 (Ἰσμάριος) ismarski: tyrannus (= Tereus) O.; pesn. = trakijski, traški, tračanski: amnes equi, Bacchae, rex (= Polymestor), gentes O., merum, vallis Pr.

Ismēnus (in —os) -ī, m (Ἰσμηνός) Ismén,

1. reka pri Tebah: O., Plin., Stat.; enako pesn. Ismēnias: Thebogenes scaturrex Varr.

2. Níobin sin O. — Od tod adj. Ismēnius 3 (Ἰσμήνιος) ismenski = tebanski: hospes O., Haemon Stat., heros (= Polinêjk) Stat.; k temu fem. Ismēnis -idis (Ἰσμηνίς) Ismenka, in sicer

1. Krókala kot hči rečnega boga Isména.

2. v pl. = Tebanke: O.

3. v ptice izpremenjene Iine družice: O.

Israēl (Isrāhēl) -ēlis, m in Israel, m indecl. Izrael = očak Jakob: Iust., Vulg., Prud. — Od tod Isrāēlīta in Isrāēlītēs -ae, m Izraelec, Jud: Vulg., Tert. — Od tod Isrāēlītis -idis, f Izraelka, Judinja: Vulg., Eccl.; adj. Isrāēlīticus 3 izraelski, judovski: Aug.

Issa -ae in Issē -ēs, f (Ἴσσα) Ísa, nom. propr., in sicer

1. otok ob dalmatinski obali, zdaj Vis, it. Lissa (= l'Issa): C., L., Auct. b. Alx., Mel. — Od tod adj. Issaeus 3 (Ἰσσαῖος) iški: L. Issaicus 3 (Ἰσσαικός) iški: L. in Issēnsis -e iz Ise, iški: L.; pl. Issacī -ōrum, m in Issēnsēs -ium, m Išani, prebivalci otoka Ise: L.

2. hčerka Lezbošana Makareja: O. (Macarēis).

3. ime psička: Mart.

Issus (Issos) -ī, m (Ἰσσός) Ísos, mesto ob kilikijsko-sir(ij)ski obali, kjer je Aleksander l. 333 premagal Dareja: Ci., Cu., Plin., Mel., Amm. — Od tod adj. Issicus 3 (Ἰσσικός) iški, pri Isu: sinus Mel., Plin. (zdaj Golfo di Ayas).

Isthmus (-os) -ī, m (gr. ἰσϑμός ozek dohod ali vhod, zemeljska ožina), occ.

1. zemeljska ožina, ki je vezala celino s polotokom Propontida, kjer je bilo mizijsko mesto Kizik: Pr.

2. korintska zemeljska ožina, Ístmos, kjer so potekale istmijske igre: L., Pr., Rupilius Isthmum praemunire instituit, ut Achaiā (od Peloponeza) Fufium prohiberet C., Theseus bimarem pacaverat Isthmon O.; kot fem.: Isth. Ephyraea Ap. — Od tod adj.

1. Isthmius 3 (Ἴσϑμιος) istmijski, na Istmu: labor H. na istmijskih bojnih igrah, Dione Stat. (ker je imela v Korintu svetišče), ludi L.; subst. Isthmia -ōrum, n (τὰ Ἴσϑμια) istmijske (bojne) igre: L., Cu., Aus.

2. Isthmiacus 3 (Ἰσϑμιακός) istmijski: arena spectaculum Stat., Isthmiaci coloni Sil. (o Sirakužanih, potomcih Korintčanov), litus Cl., tecta Sil.

3. Isthmicus 3 (Ἰσϑμικός) istmijski: spectaculum Val. Max.

Italus 3 italski: gens V., gentes Aug., caelum H., regna O., tellus O., H., mare Plin.; subst. Italus -ī, m Italec, italski prebivalec: C., V.; gen. pl.: gentes Italûm V. K temu gr. f Italis -idis italska: ora O., matres Mart., nymphae Sil.; kot subst. Italka, italska žena: Italides sibi Camilla delegit V. Iz Italus adj.:

1. Italius 3 italski: terra Varr., L.; nav. samo Italia -ae, f (sc. terra) Italija, v klas. dobi dežela od Mesinske morske ožine do Rubikona: Ci., V., Varr. (osk. Víteliú = Italia, menda sor. z vitulus, Italia torej = „s teleti bogata dežela“; Gell. izpeljuje to besedo iz gr. besede ἰταλός bik, Italia torej = „z biki bogata dežela“); meton.: totam Italiam esse effusam Ci. vsa Italija = vsi italski prebivalci.

2. Italicus 3 italski: res N. zgodovina, gens, socii S., mensae Ci., Labyrinthus Plin. (pri Kluriju), orae O., ius Plin., stirps Aur.; occ. = italskih zaveznikov: tumultus Ci., bellum Ci., Iust.; subst. Italicus -ī, m Italec (naspr. provincialis): Plin. iun.; Italicī -ōrum, m Italiki, italski zavezniki: L., Vell.; od tod subst. Italica -ae, f (sc. urbs) Italika,
a) = samnijsko mesto Korfinij (Corfinium) v vojni zoper zaveznike: L., Vell.
b) = mesto v Betijski Hispaniji severozahodno od Hispalija (blizu današnje Sevilje): C., Aur.; od tod adj. Italicēnsis -e itališki, italičanski: Auct. b. Hisp.; subst. Italicēnsēs -ium, m Italičani, prebivalci mesta Italike: Auct. b. Alx. Iz Italicus tudi Italiciānus 3 ital(ij)ski = ki zadeva Italijo kot pretorsko prefekturo: largitiones Aug., comites Italicianorum (sc. titulorum) Cod. Th.

Opomba: I je kratek: sáxa vocánt Italí V.; po potrebi (Italia ima 4 kračine!) uporabljajo pesniki prvi zlog kot dvig (arzo): arma Italiám fatia ima 4 kračine! V.

Ithaca -ae, f in Ithacē -ēs, f (Ἰϑάκη) Ítaka, otok v Jonskem morju ob akarnan(ij)skem obrežju, Odisejeva domovina: Ci., V., O., H., Sen. tr. — Od tod adj. Ithacus 3 (Ἴϑακος) z Itake, itaški: matres O., puppis O., veru Pr.; subst. Ithacus -ī, m Itačan (poseb. Odisej): V., O., Pr., Iuv. Ithacēsius 3 (Ἰϑακήσιος) z Itake, itaški: antrum Macr., sedes Sil.; z lat. končnico: Ithacēnsis -e itaški: Ulixes H.

Itōnē -es, f (Ἰτώνη) in Itōnus -ī, m (Ἴτωνος) Itóna ali Itón, mesto v Beotiji z Minervinim svetiščem: sancti incola Itoni Cat., sive Aoniā divertis Itone Stat. — Od tod adj. Itōnius 3 (Ἰτώνιος) itonski: templum Minervae Itōniae L.; subst.

1. Itōnaeī -ōrum, m (οἱ Ἰτωνεῖς) Itonci: Stat.

2. Itōnida -ae, f Itonka, Minervin vzdevek: P. F.

Itūraeī in Ityraeī -ōrum, m (Ἰτουραῖοι) Iturejci, roparsko arabsko-sir(ij)sko pleme ob zgornjem Jordanu, dobri lokostrelci: Ci., T., Ap., Lucan., Plin., Auct. b. Afr., Eutr. — Od tod adj. Itūraeus 3 iturejski: Ituraeus arcus V., It. sagittae Lucan.

Iūdaeus -ī, m Jud, Žid: Ci. idr., curti H. obrezani. Iūdaea -ae, f (Ἰουδαία) Judeja, judovska dežela, in sicer južni provinci Juda in Benjamin; sinekdoha vsa Palestina: T., Suet., Plin., Mel., Eutr., Aug. — Od tod adj. Iūdaeus 3 judovski, židovski: Plin. Iūdaïcus 3 in Iūdaeicus 3 (Ἰουδαϊκός) judovski, židovski, iz Judeje, v Judeji: bellum, exercitus, victoria, mare T., fiscus Suet., aurum Ci. (ki so ga plačevali Judje kot davek), superstitio Q., religio, lex Lact., ritus Icti.; adv. Iūdaicē judovsko: Vulg. Iūdaismus -ī, m judovstvo: Eccl. Iūdaizō -āre po judovsko živeti: Vulg., Aug.

Iugurtha -ae, m Jugúrta, Numidijec, Mastanabalov nezakonski sin, nečak in posinovljenec kralja Micipse, ki si je nezakonito prisvojil vse numidijsko kraljestvo; ko ga je Sula pod Marijevim vrhovnim poveljstvom ujel, je na grozen način umrl v Rimu: S., Ci., L. ep., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Iugurthinus 3 Jugurtov, jugurtinski, z Jugurto, o Jugurti: bellum S., coniuratio Ci. Jugurti v prid, Sallusti historia Gell.