-
ἀμφί-πῠρος 2 (πῦρ) poet. od ognja (plamena) obdan; Ἄρτεμις v obeh rokah noseča plamenice (bakle).
-
ἀμφί-(ρ)ρῠτος 2 in 3 (ῥέω) ep. ion. poet. od vseh strani od morja obdan.
-
ἀμφισβητήσιμος 2 preporen, dvomljiv, neodločen.
-
ἀμφισβήτητος 2 = ἀμφισβητήσιμος.
-
ἀμφί-στομος 2 (στόμα) poet. ep. 1. z dvojnim ustjem, izlivom, izhodom; λαβαί ročaji (ušesa) na obeh straneh posode. 2. pren. φάλαγξ z dvojnim čelom (spredaj in zadaj za boj pripravljen).
-
ἀμφι-στρεφής 2 (στρέφω) ep. na obe strani obrnjen, zavit, zamotan.
-
ἀμφί-τομος 2 (τέμνω) poet. dvorezen.
-
ἀμφί-φᾰλος 2 ep. dvogrebenat, z dvojnim grebenom, locnom, z dvema rogovoma, dvorogat.
-
ἀμφί-χῠτος 2 (χέω) ep. na obeh straneh nasut, nametan (zid).
-
ἀμφοτερό-γλωσσος 2 (γλῶσσα) dvojezičen (lažniv), dvoličen, neodkritosrčen.
-
ἄμφ-ωτος 2 (οὖς) ep. dvouh, dvoročen.
-
ἀ-μώμητος 2 (μωμέομαι) ep. ion. ἄ-μωμος 2 (μῶμος) ion. poet. brez napake, brez graje, brezmadežen, negrajen, brezhiben.
-
ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.
-
ἀνα-βιόω, ἀνα-βιώσκομαι [aor. 1. tr. ἀνεβίωσα, 2. intr. ἀνεβίων] 1. act. intr. oživim (oživeti). 2. med. tr. oživim (oživiti).
-
ἀναγκαῖος 3 in 2 (ἀνάγκη) 1. nujen, potreben, sileč, nasilen; ἀ. ἦμαρ dan sužnosti; ἀ. τύχη usoda sužnosti, nasilna smrt, usoda; ἀ. μῦθος samovoljni izrek (ukaz). 2. prisiljen; δμῷες, πολεμιστής. 3. soroden, οἱ ἀ. sorodniki. 4. subst. τὸ ἀναγκαῖον sila, potreba, nuja, nujnost, nujen razlog, nujne okoliščine, ječa; τὰ ἀναγκαῖα: naravne potrebe, življenjske potrebščine (spanje, jed, pijača); najnujnejši posli. – adv. ἀναγκαίως nujno potrebno, prisiljeno; ἀ. ἔχει μοι οὕτως ποιέειν jaz moram tako ravnati.
-
ἄν-αγνος 2 (ἁγνός) poet. nečist, kriv.
-
ἀνάγραπτος 2 (ἀνα-γράφω) na-, zapisan.
-
ἀν-άγωγος 2 (ἀγωγή) neizučen, nenavajen; neolikan, neizvežban.
-
ἀν-αγώνιστος 2 ne boreč se, brez boja.
-
ἀν-άδελφος 2 (ἀδελφός) brez brata in sestre.