Franja

imágen ženski spol slika, podoba; svetniška podoba ali kip; fotografija

imágen virtual (fiz) navidezna slika
parecer una imágen zelo lep biti
hablar en imágenes govoriti v prispodobah
quedar(se) para vestir imágenes ostati stara devica, ne dobiti moža

imaginero moški spol slikar ali rezbar svetniških podob

imbricate¹ [ímbrikit] pridevnik
prekrit, položen drug na drugega v obliki strešnikov ali ribjih lusk

imbricate² [ímbrikeit] prehodni glagol & neprehodni glagol
prekriti (se), prekrivati (se) v obliki strešnikov ali ribjih lusk

imbrication [imbrikéišən] samostalnik
prekritje, prekrivanje v obliki strešnikov ali ribjih lusk

importer² [-te] verbe intransitif (se rabi v nedoločniku in v 3. os. ed.) biti važen ali pomemben; igrati vlogo (à pri)

ce qui importe kar je važno
cela m'importe beaucoup to je zelo važno zame, to igra veliko vlogo zame
peu m'importe malo me briga, vseeno mi je
peu importe ne igra nobene velike vloge
il lui importe beaucoup mnogo mu je do tega
qu'importe? kaj za to?
n'importe! nič za to!
n'importe qui, quoi kdorkoli, karkoli
n'importe où kjerkoli, kamorkoli
n'importe quand kadarkoli
que vous importe cela? kaj se vas to tiče? kaj vas to briga?

impulsive [impʌ́lsiv] pridevnik (impulsively prislov)
impulziven, gonilen, nagel, vročekrven, odločen, nagonski, strasten, spontan
fizika ki učinkuje takoj ali nenadoma

inactif, ive [inaktif, iv] adjectif nedelaven, neaktiven; ne v obratu ali pogonu; commerce v stagnaciji; médecine neučinkovit

inassimilable [-similabl] adjectif ki se ne da asimilirati ali prispodobiti

in-clīnō -āre -āvī -ātum m (prim. gr. κλίνω)

1. nagniti (nagibati), pripogniti (pripogibati), ukloniti (uklanjati), prikloniti (priklanjati): Q., genua (in) harenis i. O. pripogniti in nasloniti na … , inclinatus temo O. navzdol nagnjeno, mālos i. L. jadrnike, cursum i. O. v loku leteti, aquas ad litora i. O. zasukati, napeljati; occ. pri spolnem odnosu položiti: i. aliquam Iuv., se i. cum liberta Pl. leči k osvobojenki.

2. refl. med. in intr. nagniti (nagibati) se: milites inclinant in unum locum L., terra inclinatur Lucr.; occ.
a) (o soncu in dnevu) nagniti (nagibati) se: sol se inclinavit meridie L., inclinare meridiem sentis H., dies inclinat Iuv., quin inclinabat dies T.; od tod intr.: inclinat dies T., meridies H. se nagiblje.
b) (o bojnih vrstah kot voj. t. t.) nagibati se k begu, začeti omahovati, umikati se: confestim Romana inclinatur acies L., res inclinatur in fugam L.; pren.: timore inclinari L.; intr.: in neutram partem inclinabant acies L., milites in fugam inclinarunt L.
c) (o bolezni): nagniti ali obrniti se na boljše ali slabše: morbis ad sanitatem inclinantibus Cels., inclinatae in deterius principia valetudinis senserat Vell.; od tod tudi: pojenja(va)ti, manjšati se: morbus inclinatus Cels., febris se inclinat Cels.
č) (o barvi): nagibati se k, bližati se: herba coloris in luteum inclinati Plin. umazano rumena.

3. kot gram. t. t.
a) končnico pregibaje tvoriti, sklanjati: Gell.

4. metaf. nagniti (nagibati), obrniti (obračati) kam: culpam in collegam Ci. zvračati, onera in divites L., animos in hanc causam inclinavit L. je pridobil za … , opes inclinantur in Sabinos L. se nagnejo k, pripadejo … , haec animum inclinant, ut credam L. me nagiblje, da … ; occ.
a) na slabše obrniti, poslabšati: omnia inclinat fortuna L.; med. in refl. fortuna se inclinaverat C. se je obrnila (na slabše).
b) na eno stran nagniti, odločiti; podoba je vzeta od tehtnice: ait ipsos rem inclinaturos L., fraus rem inclinavit L.

5. refl., med., intr. (duševno) nagibati se k, naklonjen biti komu ali čemu; refl.: inclinare se ad Stoicos Ci.; med.: inclinati ad credendum animi T. nagnjeni; intr.: sententia senatus inclinat ad pacem Ci., dubii inclinant ad nomina danda L., in stirpem regiam inclinavere studiis Cu.; s finalnim stavkom: eo inclinabant sententiae, ut tempus differretur L. — Od tod adj. pt. pf. inclīnātus 3.

incohésion [ɛ̃kɔezjɔ̃] féminin pomanjkljiva povezanost ali privlačnost, nevezljivost

inconfundible ki se ne da zbegati ali zamenjati

incontinence [inkɔ́ntinəns] samostalnik
neobrzdanost, nezadržnost, razuzdanost
medicina nesposobnost zadržati blato ali vodo

incontinence of the feces nesposobnost zadržati blato
incontinence of urine mokrenje
incontinence of speech klepetavost

incontinent [inkɔ́ntinənt] pridevnik (incontinently prislov)
neobrzdan, nezadržen, razuzdan, pohoten
medicina ki ne more zadržati blata ali vode

to be incontinent of a secret ne moči zadržati skrivnosti zase

in-crūstō -āre -āvī -ātum (crūsta)

1. s skorjo ali plastjo prevleči, pokriti, oskorjiti: ollam sapā et farre i. Varr.; pren.: sincerum vas i. H. umazati, onesnažiti.

2. occ.
a) z marmorjem prevleči, z marmornatimi ploščami obložiti: incrustati parietes Varr.
b) kot štukaturo pritrditi: scit albarius tector multa alia ornamenta praeter simulacra parietibus incrustare Tert.

incube [ɛ̃küb] masculin môra; zli duh ali demon

inculpable [ɛ̃külpabl] adjectif ki ga ni moči obdolžiti ali obtožiti

inculquer [ɛ̃külke] verbe transitif zabičiti; familier v glavo vbiti ali vliti

incultivable [-tivabl] adjectif ki se ne da obdelati ali kultivirati

indeed² [indí:d] medmet
zares!, kaj ne poveste!, ni mogoče!, ali res?