Franja

alma ženski spol duša, duh, čustvo, notranjščina, srce; bitje, oseba; glavna stvar; nagib, razlog

alma atravesada, alma de Caín, alma de Judas trdosrčen človek
alma de cántaro bebček, bedak
alma de Dios dober človek, dobričina
alma en pena duša v vicah; nedružaben človek
alma del negocio pravi vzrok
amigo del alma najljubši prijatelj
como alma que lleva el diablo hitro (zbežati)
con alma z dušo, z ognjem
con el alma (y la vida) od srca rad
agradecer con el alma od srca se zahvaliti
dar (ali entregar) el alma izdihniti, umreti
dar el alma al diablo brezobzirno ravnati
echar el alma dušo izgubiti pri delu
echar(se) el alma a las espaldas uspavati svojo vest
estar con el alma en la boca, tener el alma en un hilo smrten strah imeti, do smrti se prestrašiti
hablar al alma brez ovinkov, naravnost govoriti
non tener alma brez srca biti, biti brezbrižen
eso me parte el alma srce se mi trga ob tem
pesarle a uno en el alma a/c od srca obžalovati
tener mucha alma ničesar se ne ustrašiti
tener el alma en la mano odkrito ravnati (govoriti)
tocarle a uno en el alma ganiti
tener el alma entre los dientes smrten strah občutiti
traer el alma en la boca biti zelo žalosten

altro

A) agg.

1. drug, drugačen:
erano altri tempi bili so drugi časi

2. drug, ostal:
ero solo, gli altri ospiti se ne erano andati bil sem sam, drugi gostje so namreč odšli

3. nov, drugi:
sono sorte altre difficoltà pojavile so se nove težave
ripetilo un'altra volta ponovi še enkrat
un altro Casanova drugi Casanova

4. prejšnji, prihodnji:
l'altr'anno lani
l'altro giorno ondan, zadnjič, pred nekaj dnevi
ieri l'altro predvčerajšnjim
domani l'altro pojutrišnjem
l'altra domenica prihodnjo nedeljo
quest'altr'anno prihodnje leto

5.
chiunque altro kdorkoli drug
noi altri mi
voi altri vi

B) pron. drug:
un altro avrebbe agito diversamente kdo drug bi na tvojem mestu drugače ravnal
è diventato un altro postal je drug človek
è una ragione come un'altra to je razlog kot vsak drugi
alcuni vennero, altri no nekateri so prišli, drugi ne
si aiutano l'un l'altro pomagajo drug drugemu

C) m drugo:
non ho altro da aggiungere nič drugega nimam dodati
che altro ti manca? kaj ti še drugega manjka?
non fa altro che dormire ne počne drugega, kot da spi; samo spi
altro è dire, altro è fare eno je govoriti, drugo storiti
stupido che non sei altro! presneti tepec!
non ci mancava altro samo še tega je manjkalo
per altro sicer, vendar
più che altro predvsem
senz'altro seveda, vsekakor
un altro po' še malo
se non altro vsaj
altro che! kajpak! seveda!

altruist samostalnik
(altruističen človek) ▸ altruista, áldozatkész

alvus -ī, f, arh. (pri Acc., Pl. idr.) tudi m, osnovni pomen „podolgovata, cevkasta votlina“, od tod

1. trebuh, trebušje, telo (posebno glede na prebavo), črevesje: hastam in latus inque feri curram... alvum contorsit V., serpens in longam porrigar alvum O., Aesculapius... primus purgationem alvi... invenit Ci. čiščenje črevesja, alvum purgare S. fr., Cels., crebra alvi ductio Cels. pogostno čiščenje črevesja (odvajanje), alvi profusio ali profluvium, alvus fluens, liquida, fusa, cita, soluta Cels., Col., Plin. ali samo alvus Col. driska, alvum exonerare, inanire, solvere, ciere, movere, ducere Cels., Plin., naspr.: alvum astringere, cohibere, comprimere, supprimere, firmare, sistere, inhibere Cels., Plin. drisko ustaviti (ustavljati); met. iztrebki: alvum deicere Ca. drisko imeti, alvum superiorem deicere Ca. bljuvati, alvus non descendit Cels. človek ima zapeko, od človeka ne gre, alv. nigra, pallida, rufa Cels.

2. želodec, prebavila: cum alvi natura... cibi et potionis sit receptaculum Ci., Tereus... in suam sua viscera congerit alvum O.

3. occ.
a) telo nosečih žensk, materino telo: cum praegnans hunc ipsum Dionysium alvo contineret (Semele) Ci., spem illam, quam in alvo commendatam a viro continebat Ci.
b) pren. α) trup ladje: camaras vocant,... latam alvum sine vinculo aeris aut ferri connexas T. β) panj, ulj: Varr., Col., Plin., alvos accipite et ceris opus infundite Ph. γ) lupina (sadja): quaedam (poma) alvo continentur, ut granata Plin.

ambiciózen ambitious

ambiciózen človek pogovorno high-flier
imeti ambiciózne načrte to have ambitious plans

ambicioznež samostalnik
(ambiciozen človek) ▸ ambiciózus
Mladi ambicioznež z diplomo v žepu se odloči podati se v neznano in pripraviti niz oddaj. ▸ Az ambiciózus ífjú diplomával a zsebében úgy dönt, hogy nekivág az ismeretlennek és készít egy műsorsorozatot.

ambivalenten pridevnik
(razdvojen; nasprotujoč) ▸ ambivalens ellentmondásosTorej gre za ambivalentno doživljanje - hrepenenje po uspehu, ko pa se stvari začnejo uresničevati, se jih ustrašiš, postanejo moteče. ▸ Tehát ez egy ambivalens élmény: vágysz a sikerre, amikor azonban dolgok elkezdenek megvalósulni, megijedsz tőlük, és zavaróvá válnak.V sodobnih družbah je čarovnica dokaj ambivalenten lik, povezan predvsem z negativnimi konotacijami. ▸ A modern társadalmakban a boszorkány meglehetősen ambivalens figura, akihez főként negatív konnotációk kapcsolódnak.Oglaševanje je dejavnost, do katere imam ambivalenten odnos. ▸ A reklámozás olyan tevékenység, amelyhez ambivalensen viszonyulok.
Človek ima že od začetka obstoja ambivalenten odnos do narave. ▸ Az ember az idők kezdete óta ellentmondásos kapcsolatban áll a természettel.
Slovenija ima namreč zelo ambivalenten odnos do vseh tujih naložb, ne samo do medijskih. ▸ Szlovénia nagyon ambivalens módon viszonyul minden külföldi beruházáshoz, nem csak a médiába történő befektetésekhez.

amictus -ūs, m (amicīre)

1. zagrinjanje, zakrivanje: mihi amictui est Scythicum tegimen Ci. služi za ogrinjalo, indutui et amictui... sacerdotibus... usurpatur Ap.; occ. način ogrinjanja in nošnje kakega oblačila, nabranost, nabor gub (posebno na govornikovi togi), zgib, noša: nihil est facilius quam amictum imitari alicuius aut statum aut motum Ci., am. angustus, neglegentior Q.; na kipih: statuam esse eiusdem status, amictus, anulus, imago ipsa declarat Ci. ep.

2. met. vrhnje oblačilo, ogrinjalo, halja, plašč: croceo velatus amictu O., duplicem ex humeris reiecit amictum V. plašč iz dvojnega blaga, purpureus am. H., Tyrii amictūs O. škrlatni plašči, lineus T. ali sacer am. Val. Fl. = daritvena halja (svečenikov), Graeci amictūs (= χλαῖναι pri javnih igrah) T.; preg. (po gr. pregovoru): quem mater amictum dedit, sollicite custodire Q. = skrbno držati (ne odvaditi) se tistega, česar se je človek v mladih letih navadil; pesn. tudi tančična oglavna poveza (vitta), ki so jo rabili pri molitvah, nekaka tančica ali koprena: capita ante aras Phrygio velamur amictu V., purpureo velare comas amictu V., caput glauco contexit amictu (nympha) V.

3. pren. odevalo, pokrivalo, zastor: nebulae amictus V. ali nebularum amictus Stat. meglen zastor, caeli mutemus amictum Lucr. zrak, ki nas obdaja, curvi vomere dentis iam... scindite amictūs Col. poet. zeleno odejo zemlje, terras caeco nox condit amictu Sil.; pren.: amictu periurii fugiendi Amm. pod pretvezo.

amorálen amoral

amoralen človek un homme amoral

amōrfo agg.

1. neizoblikovan, brezobličen, amorfen:
massa amorfa amorfna množica

2. pren. slabš. brezznačajen, brez osebnosti:
individuo amorfo brezznačajen človek

anacampserōs -ōtis, f (gr. ἀνακάμψερως) anakampserota, zel, ki baje, če se je človek dotakne, vrne izgubljeno ljubezen: Plin.

analfabeto nepismen

analfabeto m nepismen človek, analfabet; neizobražen človek

anfibio

A) agg. (m pl. -bi)

1. dvoživen:
animale anfibio dvoživna žival, dvoživka
veicolo anfibio amfibijsko vozilo, amfibija

2. pren. dvoličen:
un individuo anfibio dvoličen človek

B) m

1. zool. dvoživka, amfibija

2. aero, tehn. amfibija

anhēlitus -ūs, m (anhēlāre)

1. težko dihanje, sopihanje, hlipanje: ex cursura anhelitum ducere Pl. sopihati, anhelitus moventur Ci. človek se zasope, quatit aeger anhelitus artūs V., anhelitum trahere Ps.-Q. zasopsti, loviti sapo, anhelitus crebri Sen. ph.; v pl. kot bolezen težka sapa, naduha: Plin.

2. met.
a) pesn. dih, sapa: Plin., tristis anhelitus oris O., aridus e lasso veniebat anhelitus ore O.
b) hlap, para, izparina, sopuh: terrae, vini Ci.

anima -ae, f (prim. animus)

1. sapa, veter: anima reviviscit Varr. ap. Non., aurarum leves animae Lucr., impellunt animae lintea Thraciae H., quantum ignes animaeque (namreč Vulkanovega meha) valent V.; occ.
a) zrak: aqua, terra, anima, sol Varr., tenuis an. Ci., (animus) si anima est, fortasse dissipabitur Ci., magnum per inane coacta semina terrarumque animaeque marisque... et liquidi simul ignis V., tudi kje zaprti zrak: Phrygios per ossa cantus liquida canit animā Varr. ap. Non., plena animae vesicula parva saepe ita dat sonitum displosa repente Lucr., motione vero vectium vehementiore spiritus... influit et replet anima canales Vitr.
b) sapa = dih, dihanje: animam recipe Ter. odsopi, oddahni si, animam comprimere Ter. ali continere Cl. ali tenere O. sapo zadrž(ev)ati, animam ducere Ci. ali trahere Plin., qui non modo animum integrum, sed ne animam quidem puram conservare potuisset Ci., animā interclusā exspirare L., interclusā animā creditus est mortalitatem explevisse T. ker mu je sapa zastala; angues inspirant graves animas O. strupen dih, vipeream spirans animam V. gadjo (strupeno) besnost, anima foetida ali redolens Kom., Sen. rh. smrdeča (zoprna) sapa, anima deficit Cels. človek omedli, animae gravitas Plin. težko dihanje; pesn. = duh, vonj: anima amphorae Ph. vinski duh.

2. (dih kot znamenje ali bistvo življenja =) duša, življenjska moč, življenje (anima je počelo fizičnega, animus umskega, duševnega življenja): Lucr., S., Cu. idr., sapimus animo, fruimur animā; sine animo anima est debilis Acc. ap. Non., neque in homine inesse animum vel animam nec in bestia Ci. breztelesna... telesna duša; prvotni pomen „sapa“, „dih“ se kaže v evfem. zvezah, kakršne so npr.: animam efflare Ci. ali exhalare, exspirare O. ali emittere N. = dušo izdihniti, pustiti, animam edere Ci. ali dare V. ali effundere, finire O. ali deponere N. = umreti, animam agere Ci., L. idr. dušo puščati, umirati; abstr.: animā se privare Enn., anima corpus liquit Acc. fr., animam relinquam potius Ter., alterum anima reliquit N., animam abstulit hosti V., quin animam eripis? O., animam ducere L. medleti, giniti, animam trahere L., T. životariti, dum anima est Ci. dokler diha (živi); pesn. = kri (v kateri je življenje): purpuream vomit ille animam V. škrlatni sok življenja; preg.: animam debere Ter. življenje dolgovati (o zelo zadolženih).

3. occ.
a) duša umrlega, večinoma v pl. duše umrlih, duhovi, sence, mani: animamque sepulcro condimus V., cineres animaeque paternae V., tu pias laetis animas reponis sedibus H. (o Merkurju), cruor in fossam confusus, ut inde manes elicerent, animas responsa daturas H., indefletaeque vagantur natarum matrumque animae O., nigrantisque domos animarum intrasse silentium Pr.
b) met. bitje, ki ima dušo, živo bitje: ova parire solet genus pennis condecoratum, non animam Enn. ap. Varr., hi fibris animaque litant Stat., animae rationis expertes Lact.; od tod o umnih živih bitjih kot ljubkovalna ali grajalna beseda = dušica, duša: vos, meae carissimae animae Ci. ep., egregias animas... decorate supremis muneribus V., Plotius et Varius... Vergiliusque..., animae, quales neque candidiores terra tulit neque... H., imbelles animae Lucan. mevžaste duše, bebe, vos Treviri et ceterae servientium animae T. suženjske duše.

4. (redko = animus) duh, um, miselnost: anima rationis consiliique particeps Ci., ingenii facinora sicut anima immortalia sunt S., morte carent animae O.

Opomba: Arh. gen. sg. animāī: Enn., Lucr.; dat. in abl. pl. pravilno animis, pri poznih piscih, poseb. pri Eccl. tudi animābus.

animale

A) agg.

1. knjižno duševen

2. živalski:
regno animale živalski svet, živalstvo
gli istinti animali živalski nagoni

B) m

1. živo bitje:
animale ragionevole razumno bitje, človek

2. žival:
animale domestico domača žival
animale selvatico divja žival
animale feroce zver

3. pren. žival; grobijan, prostak, ignorant:
sei un perfetto animale! prostak si, da ti ni para!

animato

A) agg.

1. živ:
l'uomo e gli altri esseri animati človek in druga živa bitja
disegno, cartone animato risanka, animirani film

2. živahen, razgiban:
una scena animata razgiban prizor
partì animato delle (dalle) migliori intenzioni na pot so ga gnali najboljši nameni, na pot je šel z najboljšimi nameni

B) m glasba animato, živahno

animō -āre -āvī -ātum

I. (iz anima)

1. puhati kaj, pihati na kaj, piskati na kaj: deos tibias uno spiritu Ap., bucinarum tortūs intestinis et domesticis flatibus Arn.

2. čemu dušo da(ja)ti, oživiti (oživljati) kaj: quae (corpora individua)... formare, figurare, colorare, animare non possent Ci., animantur ova Col., animantur semina genitalibus locis iniecta Col., quod (semen) deinde tempore ipso animatur corporaturque Plin.; pesn.: quas (guttas) humus exceptas varios animavit in angues O. je... oživila (= spremenila) v razne kače; pren. oživiti (oživljati) = (o)krepčati, sveže ohraniti (ohranjati): aliquem cibo potuque Hyg., quercūs florem Plin.; pesn. pren.: si quid Apellei gaudent animasse colores Stat., pestiferas ad crimina taxos Cl. vžgati, užariti.

— II. (iz animus)

1. vdihniti (vdihavati) komu kako voljo, kak sklep, od tod v pass. = odločiti se, skleniti; z ad: ut ad moriendi desiderium ultro animaretur maiestate promissi Macr.; z inf.: ut hortatu vestro... animetur aperire Macr.

2. navda(ja)ti koga s kakim čustvom, (o)bodriti, (o)srčiti, (o)hrabriti: utcumque temperatus sit aër, ita pueros orientes animari atque formari (censent) Ci., (Mattiaci) ipso adhuc terrae suae solo et caelo acrius animantur T., animari ope, copiis Cod. Th. — Od tod

I. adj. pt. pr. animāns -antis (gen. pl. pesn. in v pozni lat. tudi animantum) „dihajoč“, živeč, živ: animans est mundus composque rationis Ci., a. imagines Ci., a. machina Col. (o človeškem in živalskem telesu); subst. animāns -antis, m f n živa stvar, živo bitje (= človek, žival in sprva tudi rastlina, pozneje navadno le = človek ali žival); kot masc.: alius animans Ci., animantes, quos elatis Ci., hic stilus haud petet quemquam animantem H. človeka; kot fem.: Plin., Gell., quaevis animans Lucr., animantium aliae coriis tectae, aliae villis vestitae Ci.; kot neutr. le v pl.: animantia omnia Ci., ad gignenda animantia Ci., pestifera animantia Plin.

— II. adj. pt. pf. animātus 3

1.
a) sapat (sapovit): avi et atavi nostri... optume animati erant Varr. ap. Non.
b) oživljen, živ: Lucr., stellae divinis mentibus animatae Ci., anteponantur... animata inanimis Ci., ut dicam corpora omnia aut animata esse aut inanima Sen. ph.; pren.: animata saxa Orpheis modis Cl.; (o rastl.) svež ohranjen: spartum Plin., toda animatum nasturtii semen Marc. vzklilo seme.

2. kako misleč, kakega mišljenja (duha), kake misli, kake volje; abs.: insulas bene animatas confirmavit N. dobromiselne, qui quamquam adflictus luctu non adest, tamen sic animati esse debetis, ut si adesset Ci., male a. Gell. zlovoljen.; s praep.: quemadmodum in se quisque, sic in amicum sit animatus Ci., quemadmodum Locrenses in vos animati sint L., Caepio, qui in Augusti necem fuerat animatus Macr. ki je nameraval (ki je bil pripravljen)usmrtiti Avgusta, ut fueris animatus erga suom gnatum Pl., videbaturque erga nostros ἥρωαςita fore, ut nos vellemus, animatos Ci. ep., exercitus male animatus erga principem Suet. cesarju zlohotno, ut, quomodo circa se animati essent, cognoscerent Iust.; z ACI, s samim inf., z ut: Pl.; pogumen, srčen, bojevit: milites armati atque animati probe Pl., socii infirme animati Ci. malo pogumni, pariter a. Lucr.

annoiare

A) v. tr. (pres. annōio) dolgočasiti, nadlegovati

B) ➞ annoiarsi v. rifl. (pres. mi annōio) dolgočasiti se:
ci si annoia a stare in ozio v brezdelju se človek dolgočasi

anōdino agg.

1. ki lajša bolečine, blažilen

2. neučinkovit, začasen, paliativen:
provvedimento anodino paliativen, neučinkovit ukrep

3. pren. slaboten, nepomemben, brez osebnosti, brezbarven:
un uomo anodino brezbarven človek