Franja

Alcathoē -ēs, f (Ἀλκαϑόη, prim. Alcathous) Alkatoja, po Alkatoju imenovani megarski grad, pesn. vsa pokrajina Megarida ob Korintskem zalivu: O.

ālea -ae, f

1. kocka: iacta alea est (znameniti Cezarjev izrek, ko se je po dolgem obotavljanju odločil prekoračiti Rubikon) Suet., iudice fortunā cadat alea Petr.

2. met. kockanje, potem sploh igra na (slepo) srečo, slepa igra (lex Titia et Publicia et Cornelia je prepovedovala vsako tako igranje razen meseca decembra ob saturnalijah): aleā ludere Ci., H. idr. (šele poklas. aleam ludere Suet., Iuv., Dig.) kocke metati, kockati, in aleā ludere aliquid Dig. kockati za kaj, scriptae, quibus aleă luditur, artes O., si luditur aleă pernox Iuv., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aleae ludendae causā Icti., id, quod in alea lusum est Icti. kar se je pri slepi igri (pri igri na srečo) izgubilo, quod in alea perdiderat Ci., in lustris, popinis, alea, vino tempus consumere Ci., qui pecuniam... aleā absumpsit Sen. ph., de alea condemnatus ali lege, quae de alea est, condemnatus Ci. obsojen kot igralec na srečo, quantum aleā quaesierit Plin. je dobil, aleam exercere T. vneto kocke metati, aleae indulgere, aleā se oblectare, prosperiore alea uti Suet., lusus aleae Suet.

3. pren. drzen (nevaren) poskus ali dejanje, drzno početje, pogum, nevarnost, negotovost izida, slepa sreča, naključje, slučaj: Varr. idr., periculosae plenum opus aleae H., alea quaedam inest hostiis deligendis Ci., in dubiam imperii servitiique aleam ire L. poskusiti negotovo igro za..., alea tanti casūs, filios in aleam eius casūs non committere L., alea belli L., fati Lucan., aleam subire Col., aleam adire Sen. ph., M. Tullius extra omnem ingenii aleam positus Plin. o čigar duhovitosti ni niti najmanj podvomiti, ancipitis machinae subire aleam Ap., (quasi) aleam emere Icti. na (slepo) srečo kupiti kaj.

alerte² [alɛrt] féminin alarm, znak za nevarnost, poplah; prestrašenost, vznemirjenje; vznemirljiv položaj, nevarnost

alerte! pozor! alarm!
alerte aérienne, aux avions letalski alarm
alerte aux chars, aux gaz tankovski, plinski alarm
fausse alerte slep alarm, prazen strah
fin féminin d'alerte konec alarma
troupes féminin pluriel en état d'alerte čete v pripravljenosti
les sirènes donnent l'alerte sirene tulijo alarm
sonner la sirène d'alerte s sireno dati alarm (o letalskem napadu)
donner l'alerte dati alarm, zbuditi pozornost
en cas d'alerte, nous descendrons à l'abri v primeru alarma bomo šli v zaklonišče
à la première alerte, j'appellerai le docteur ob prvi preteči nevarnosti bom poklical zdravnika

Alexander -drī, m (Ἀλέξανδρος) Aleksander, gr. moško ime. Posebno znani so:

1. Priamov sin Paris, ki so mu baje dali to ime kot častni priimek, ker je branil pred roparji (ἀλέξανδρος = „ki brani može“) in ščitil pastirje: Ci. idr.; kot naslov Enijeve igre: Varr.

2. ferski tiran od l. 370 do 357, umorila ga je žena Teba: Ci., N.

3. Aleksander I., mološki kralj v Epiru, brat Olimpiade, žene mak. kralja Filipa, matere Aleksandra Vel. Ko se je bojeval v Italiji, je bil l. 326 poražen pri Pandoziji, kjer je po izdaji Lukancev v reki Aherontu tudi umrl: L., Iust.

4. Aleksander III. (Magnus Veliki), sin mak. kralja Filipa II., roj. l. 356, umrl l. 323, mak. kralj od l. 336: Ci., N., L. idr., urbs Alexandri O. = Alexandria (Magna). Po Aleksandru Vel., ki jih je ustanovil, se je imenovalo več mest Alexandrīa, star. Alexandrēa -ae, f (Ἀλεξάνδρεια) Aleksandrija, Aleksandreja, poseb.:
a) Al. Trōas Trojanska Aleksandrija na trojanski obali: Ci., L., Plin.
b) Alexandria (Magna Velika Aleksandrija) v Egiptu ob izlivu najzahodnejšega Nilovega rokava, ustanovljena l. 332 (še zdaj Aleksandrija): Varr., Ci., C., N., H., Cu. idr.
c) Alexandria ad Caucasum Aleksandrija ob Kavkazu (med Adriano, Indijo in Baktrijo): Cu., Plin.
č) Aleksandrija v sirski Pieriji med Isom in Antiohijo: Plin.
d) Al. Ariōn (= Aleksandrija v deželi Arijev) Arijska Aleksandrija ob reki Ariju: Plin., Amm.
e) Aleksandrija v Arahoziji, imenovana tudi Alexandropolis (Plin.) Aleksandropol: Amm.
f) Aleksandrija ob stoku rek Acezina (Acesines) in Inda (Indus): Cu.
g) Al. ultima (Ἀλ. ἐσχάτη) Najskrajnejša Aleksandrija ob Jaksartu v Sogdijani, najskrajnejša mestna naselbina, ki jo je ustanovil Aleksander Vel.: Cu., Plin., Amm. Od tod adj. Alexandrēus 3 (Ἀλεξάνδρειος) aleksandrijski, aleksandrinski, iz (egipt.) Aleksandrije: Ci. ep. Alexandriānus 3 Aleksandrov: purpura, ficus Lamp. Alexandrīnus 3
a) Aleksandrov = Aleksandra Severa, rim. cesarja: basilica, opus Lamp., sagittarii Lamp. Aleksandru vdani.
b) aleksandrijski, α) = iz Trojske Aleksandrije: laurus Plin. β) = iz egipt. Aleksandrije: rex Ci. egipt. kralj (Ptolemaeus Auletes), testes Ci., legati Ci., L., bellum Ci. ep. Cezarjeva vojna v Egiptu po farzalski bitki, vita et licentia C. razuzdano življenje (kakršno je bilo v egipt. Aleksandriji običajno), pueri Petr. ali deliciae Q. aleksandrijski ali egipč. sužnji, torej črni sužnji, ki so služili rim. nečimrnosti, panis Plin., navis Sen. ph., Suet. ladja egipč. trgovskega brodovja, ki ga je ustanovil ces. Avgust, marmora Sen. ph., columbae, cucurbitae Col., sinapi Plin.; subst. Alexandrīnus -ī, m Aleksandrijec: Aug., nav. pl. Alexandrīnī -ōrum, m Aleksandrijci, preb. egipt. Aleksandrije: Ci., C. idr.

Alfēnus -ī, m Alfen, s popolnim imenom P. Alfenus Varus Publij Alfen Var, sprva čevljar v Kremoni, pozneje cenjen pravnik v Rimu, učenec slovečega pravnika Servija Sulpicija Rufa, consul suffectus ob Avgustu, pravoznanski pisatelj, slovit zaradi svoje klas. latinščine: H., Cat., Gell., Paul. (Dig.).

algor -ōris, m (algēre) mraz, zmrzal, zmrzovanje, prezebanje: Pl., Varr., Lucr., corpus patiens algoris S., confectus algore atque inediā T., hibernis algoribus Plin. ob zimskem mrazu.

aliēnō -āre -āvi -ātum (aliēnus) „odtujiti“, od tod

1. stran da(ja)ti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odtujiti (odtujevati), odda(ja)ti, v tuje roke da(ja)ti, v pass. tudi = v tuje roke priti, pod tujo oblast priti (prihajati): Icti, alienare vectigalia Varr., Ci., vēnīre vestras res proprias et perpetuum a vobis alienari Ci., mulier alienata est abs te Pl. ti je oddana, je zate izgubljena (ker jo je oče prodal), reiculae sunt alienandae Varr., urbs alienata S., pars insulae prodita atque alienata L., cum velut occisos alienasset Iust. je bil odstranil (skril); occ.
a) s silo vzeti (jemati): usus fructus... iam mihi harum aedium... alienatus est Pl.
b) (otroka, sužnja) zavreči, dati od sebe, pahniti iz družine, dati v tujo družino: ita nos alienavit Ter., ne quis quem civitatis mutandae causā suum faceret (posinovil) neve alienaret L., an pro non natis sint habendi, qui a familia sunt alienati? Q.; od tod šalj.: tu me alienabis numquam, quin noster sim Pl. nikoli me ne storiš tujca v naši hiši.
c) izpodriniti, zapostaviti: me falsa suspicione alienatum S.

2. pren.
a) (animum) alienare odvrniti (odvračati): noli animos eorum alienare a causa Ci., alienatis a memoria periculi animis L., alienatus ab sensu animus L. neobčutljiv za bolečino.
b) (mentem alicuius) alienare zmotiti, zmešati: vulgo Iunonis iram... alienasse mentem ferebant L. da mu je vzela pamet; abs.: odor sulphuris saepius haustus alienat Sen. ph. spravi (človeka) ob pamet; večinoma pass.: quorum alienatur mens Plin. ki izgubijo pamet, ki zblaznijo, alienatā paene mente C. skoraj iz uma, alienatae discordiā mentes L. zaslepljeni duhovi, signum alienatae mentis Suet. odsotnosti duha, nezavednosti, alienari mente Plin., Cael. priti ob pamet, zblazneti, alienatus mente Plin. = alienatus sensibus L. iz uma, alienatus ad libidinem animo L. iz uma od divje strasti.
c) medic. alienari (o telesu in njegovih delih) odmreti (odmirati): Cels., ubi in corpore alienato (na odmrlem) dolorem tactus expressit Sen. ph.; subst. pt. pr. aliēnāta -ōrum, n odmrli udje: Plin.
č) (aliquem) odtujiti (odtujevati), narediti sovražnega, razdvojiti (razdvajati), izneveriti (izneverjati), k odpadu pregovoriti (naspr. conciliare, reconciliare, allicere); v pass. tudi zasovražiti se, izneveriti se, odpasti: quibus eum eadem res publ. reconciliavit, quae alienarat Ci.; z a(b): omnes a se bonos Ci. ep., omnium suorum voluntatem (sc. a se) C., Cn. Pompei voluntatem a me alienabat oratio mea Ci. s svojim govorom sem se odkupil Gneju Pompeju, neque vero his rebus tam amici Alcibiadi sunt facti quam ab eo alienati N., plane alienari a senatu Ci. izneveriti se senatu, odpasti od njega, alienatus ab senatu Aemilius L.; z dat.: eadem avaritia Gentium regem sibi alienavit L., quae regem socium nobis alienasse... dicatur L., alienati Romanis L.; insulas bene animatas confirmavit, alienatas (odpadle, verolomne) ad officium redire coëgit N., voluntate alienati S., alienato erga Vespasianum animo T. sovražnega duha; non vultu alienatus T. ki na obrazu ne kaže nobenega sovraštva do njega; alienari ab aliqua re sovražiti kaj, (iz)ogibati se česa, čemu: a falsa assensione, ab interitu Ci.

aliēnus 3 (disimilirano iz aliīnus; alius) „ki pripada komu drugemu“, „koga drugega“ (ne moj, tvoj, naš itd.), od tod:

I.

1. tuj: puer, aedes (pl.), mos Ter., mores N., coniunx H., vir L., servus Q., domus Ci., opes Ci., S., N., pecuniae Ci., suos agros colebant, non alienos appetebant Ci., suo alienoque Marte L. na privajen in neprivajen način bojevanja, alienus pavor (= pavor aliorum, subj. gen.) L., toda: metu alieno Ter. (aliorum, obj. gen.) iz strahu pred drugimi, cum aliena est oratio Pl. ko ima kdo drug besedo, sternitur infelix alieno volnere V. od rane, namenjene drugemu, alienis mensibus aestas V. v tujih (= zimskih) mesecih, mālis alienis ridere H. (preg. po Hom. γναϑμοῖσι γελώων ἀλλοτρίοισι) s potajenim obrazom smejati se, posmehovati se; pogosto aes aliēnum (redko alienum aes; gl. aes) tuj, izposojen denar = dolgovi: Ci., S., L. idr. (prim. aliena nomina S. tuji dolgovi): subst. aliēnum -ī, n tuja last, tuje imetje (blago): largiri ex alieno C. ali de alieno L., Iust., ex alieno praedari L., alieni appetens, sui profusus S., exstruere aedificium in alieno Ci. na tujem zemljišču, nihil alieni curare Ci. za nobene tuje zadeve; pl.: aliena curare Ter. za tuje zadeve, nostra vendamus, aliena emamus Ci., volvens aliena vitellus H. tujo tvarino, furor aliena vastandi Sen. ph. tujo zemljo.

2. occ.
a) tuj = ne soroden, neznan (naspr. meus, tuus, suus itd., propinquus, affinis, amicus, familiaris ipd.): ille si me alienus affinem volet Ter., quorum matres numquam alienas existimavit Ci. = je vedno prišteval k svoji rodbini, heres alienior Ci., homines alienissimi Ci. čisto tuji ljudje, quid faceres pro homine propinquo, cum propter alienissimum de officio decedis Ci.; z a(b): homo familiarissimus, non alienus a matris eius genere Ci., alienissimus a Clodio Ci.; z dat.: non alienus sanguine regibus L.; subst. aliēnus -ī, m tujec: neu malis alienos adiungere quam sanguine coniunctos retinere S., quos non solum alieni, sed etiam sui tributes reppulerunt Ci., cives potiores quam peregrini, propinqui quam alieni Ci., in longinquos, in propinquos, in alienos, in suos irruebant Ci., se suaque omnia alienissimis crediderunt C. popolnoma tujim ljudem.
b) tuj = inozemski: religio, loca externa et aliena Ci., pro sua patria, pro aliena re publica Ci., aliena exempla et domestica Ci., Graeca nomina aut aliena Plin., arbor ex alieno petita orbe Plin.; subst. aliēnus -ī, m tujec, inozemec: hic apud me cenant alieni novem Pl., tot linguae,... ut externus alieno paene non sit hominis vice Plin.
c) tuj = zoprn: alienus odor opplet nares Varr., fit quoque, ut (nebula) in nostrum cum venit denique caelum, corrumpat reddatque sui simile atque alienum Lucr. nam zoprno.

II. pren.

1. od koga drugega odvisen, nesamostojen (naspr. suus): (Epicurus) in physicis totus alienus est Ci.

2. „odtujen“ komu, čemu, nenaklonjen, nasproten, neprijazen, sovražen, brezbrižen za kaj, do česa (naspr. amicus, familiaris, coniunctus): ex alienissimis sociis amicissimos reddere Ci., neque solum illis aliena mens erat S. pa niso bili le oni sovražnega mišljenja; z a(b): hic se popularem dicere audet, me alienum a commodis vestris Ci., a litteris alienus Ci. v pisanju neizvéden (nevešč), si est a me alienior Ci., numquam a poëtice alienus fui Plin. iun.; z dat.: Muciani animus Vespasiano non alienus T., domus his aliena malis H. takemu početju (kovarstvu) neprijazna, ambitioni alienus Sen. ph.; z gen. (substantivno): ioci non alienus O. ki ne mrzi šal, ille eos in domum D. Bruti perducit, quod foro propinqua erat neque aliena consili S. in ne sovražna naklepu; subst.: vel alienissimus rusticae vitae Col. tudi najočitnejši sovražnik.

3. nasproten, neprimeren, neprikladen, neumesten, neskladen: alienā aetate Pl., alieniore aetate Ter., ille sensim dicebat, quod causae prodesset, tu cursim dicis aliena Ci., aliena ac nihil profutura petere S., aliena loqui O., Cels. neumestne reči govoriti, neumnosti govoriti (v blaznosti), toda: aliena verba Ci. besede v nepravem pomenu (naspr. propria), translata et aliena verba Ci. besede v prenesenem in nepravem pomenu, cetera ex prosae orationis usu alieniora praetermisimus Gell.; hanc rem tractare non alieno loco videor Q., alieno gaudia vultu semper erant Val. Fl. rajši bi se bil (ti) jokal kakor smejal; z abl.: quaestus maxime alienus ingenio suo Pl., nihil alienum vitā superiore Ci., alienum meā naturā, existimatione mea, dignitate imperii Ci., aut suā naturā aut tempore alienum Ci., utrumque homine alienissimum Ci.; z a(b): sententia aliena a re publica nostra S., labor alienus ab aetate nostra Ci., dolor est motus alienus a sensibus Ci. nasproten čutilu, a natura non alienum Ci., haec alienissima a mansuetudine vestra sunt Ci.; z dat.: alienum suis rationibus existumans S., non est alienum meis rationibus istum reservari Ci., quod huic causae est alienum Ci.; z gen. (substantivno): omnia, quae essent aliena firmae et constantis assensionis Ci. neskladno z..., quis alienum putet eius esse dignitatis... exquirere Ci., aliarum rerum aliena Lucr. neskladno z drugimi podobami, nenavadno; z ad: tempus ad committendum proelium alienum C., nec aptius est quidquam ad opes tuendas quam diligi nec alienius quam timeri Ci.; pogosto non alienum est Ci., Q. ni neumestno, primerno je, ali non alienum (esse) videtur C., N. ne zdi se (mi) neumestno, zdi se (mi) primerno (oboje z inf.), non alienum (esse) arbitror explicare Ci.

4. neprimeren, neugoden, kvaren, škodljiv: alieno loco proelium committere C., exspectare, ut suo potius tempore mercatorem admitterent quam celerius alieno Varr., alieno tempore occidere aliquem Ci. ali locare alienissimo tempore Ci. ob najbolj neugodnem času; z dat.: alienissimo sibi loco, contra opportunissimo hostibus conflixit N., ignoratio rerum aliena naturae deorum est Ci., cibi stomacho non alieni Cels., ambulare nisi sanis alienum est Cels.

aliquis -qua -quid (alis in quis) subst. pron. indef. (aliquis in aliqua tudi adj.).

I. kot subst.

1. (ne)kdo, neki človek, neka ženska, (ne)kaj, v pl. (ne)kateri, marsikateri;
a) masc.: atque aliquis dicat Ter., dicet aliquis Ci. poreče kdo, quisquis est ille, si modo est aliquis Ci., is tamen aliquis Ligarius non fuit Ci. ta „nekdo“, aut ipse occurrebat aut aliquos mittebat L.; z apoz.: non aliquis Siculus Ci., tamquam aliquem Thraecem Ci., Phormioni alicui Ci. človeku, kakršen je Formion.
b) fem.: aliquam cursu superasse viros O.
c) neutr.: aliquid facerem, ut hoc ne facerem Ter. storil bi ne vem kaj, ut cuique acciderit aliquid Ci. nihilne tibi videor an aliquid dicere? Ci., aliquid istius (eius) modi Ci. nekaj takega, in narratione aliqua eicienda Q.; z gen.: aliquid monstri Ter., si improbi essent, falsi aliquid dicerent Ci., senatum aliquid consilii capere oportuit Ci. senat bi moral (ne)kaj skleniti (ukreniti), trium rerum aliqua consequemur Ci. Zaimek okrepljen z alius ali unus: aliud aliquid flagitii Ter., aliquid aliud videbimus Ci., aliquis unus pluresve ditiores Ci. kdor koli, ad unum aliquem confugere Ci., unum aliquem nominate Q. Partitivno: eorum certe aliquis eum defendisset Ci., aliquis vestrum Ci., aliquis de familia Ci.; podobno: Protium aliquis (sc. vestrum) evocate ante ostium Pl., aperite aliquis actutum ostium Ter.; distributivno (večinoma ret. premenjevano): aliqui — alii, aliqui — nonnulli, quidam — aliqui, quidam — alii — aliqui, aliqui — alii — nonnulli, aliqui — alii — alii — aliqui — multi Plin., aliqua — quaedam Q., aliquantum — aliquid — nihil Plin. iun.

2. occ.
a) masc. marsikdo, marsikateri človek, ta in oni (= pl. aliqui): dicet aliquis forte Vitr., dixerit hic aliquis Cat., est aliquis, qui se inspici fastidiat L.
b) neutr. (ne)kaj: si nunc aliquid assequi se putant Ci. kaj pomembnega, posebnega, velikega, nunc dicis aliquid, quod ad rem pertineat Ci. trdiš nekaj tehtnega, ne čisto neutemeljenega, est tamen hoc aliquid, tametsi non est satis Ci. je že nekaj, est aliquid nupsisse Iovi O. je nekaj = je veliko, ni malenkost, Vestorio aliquid significes Ci. ep. povej Vestoriju kaj prijetnega, vljudnega, ut tu aliquid esse (= τι εἶναι) videare Ci. ne brez veljave, aliquid fiet, interea fiet aliquid Kom. utegne se zgoditi kaj posebnega (zlasti prijetnega), sin de Aurelia aliquid aut Lollia Ci. ep. (s „cvetko“ rečeno o polteni ljubezni). — Od tod
a) adv. acc. sg. neutr. aliquid nekaj, nekoliko: si in me al. offendistis Ci., quos... al. usus ac disciplina... sublevarent C., perlucens iam al. lux L.
b) adv. abl. sg. neutr. aliquī (iz aliquoi) nekako, na (ne)kak način: Varr., aut ture aut vino aut al. semper supplicat Pl.
c) adv. abl. sg. neutr. aliquō α) (ne)kam: demigrandum potius al., quam in hac urbe habitandum Ci., al. se inferre, al. nomina dare L.; s partitivnim gen.: migrandum... al. terrarum arbitror Brutus in Ci. ep. β) kam drugam: ab eorum oculis al. concedere Ci., eum nobilitas al. impulit Ci. k (ne)čemu drugemu.

II. masc. in fem. kot adj. neki -a, (ne)kateri -a, (ne)kak -a, (ne)kakšen -a: poëta aliquis praestanti ingenio Ci., ad unum aliquem diem ex mense Ci. (na) katerikoli dan, qui alicui rei est Ci. ki je za kaj, non sine aliqua spe Ci. ne čisto brez upanja, aliqua ex parte Ci. nekaj, nekoliko, aliquā re publicā (abl. abs.) Ci. dokler je še kaj države = ob znosnih državnih razmerah, aliquo numero atque honore esse (= aliquid esse; gl. pod I. 2. b) C. kaj veljati, kaj veljave (vpliva) imeti. Pomni: aliquis tudi za si, nisi, ne num, kadar je zaimek rabljen v jedrnatem (pregnantnem) pomenu (prim. I. 2. b) ali poudarjen: si alicuius iniuriae sibi conscius fuisset C. tudi le najmanjše krivde, si aliquid Pompeius, si multum Caesar remisisset Ci. le nekaj, non si omnia, sed si aliquid praestitit L. — Od tod
a) adv. acc. sg. fem. aliquam (sc. partem) nekaj, nekoliko, precej, le v zvezi z diū (aliquamdiū, gl. to geslo) in z multus in njegovim komp. aliquam multus 3 (pozneje pisano tudi skupaj aliquammultus 3) precej mnog: vestrum al. multi Ci., al. multi Gell., al. multi dies, al. multum temporis Ap., al. multum Ap. precej daleč, al. multo natu maior Ap. (za) precej veliko, dokaj; komp. aliquamplūres precej več (jih), dokaj več (jih): Tert.
b) adv. abl. sg. fem. aliquā (sc. viā) α) po kaki poti, kod: cupit al. evolare Ci., evadere al. L. β) pren. na neki način, nekako: Pl., Ter., Luc. ap. Non., Ap., si non al. nocuisses, mortuus esses V., regum voltus... iuvissent al. forsitan illud opus O.

Opomba: Dat. sg. álicui (trizložen): O., Tib.; dat. in abl. pl. tudi aliquīs: L., Plin.

Alīsō (Alisō?) -ōnis, m Alizon, trdnjavica ob reki Lipi, južno od Tevtoburškega gozda, sezidal jo je Druz: Vell., T.

allato

A) avv. knjižno zraven, poleg

B) prep. knjižno
allato a pri, ob, poleg:
allato a una fontana poleg vodnjaka

aller*¹ [ale] verbe intransitif

1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

aller et venir hoditi sem in tja
s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

2. (način):

aller à pied iti peš
aller à cheval jezditi
aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
aller nu pieds iti bos
aller au pas iti v koraku
aller son petit train počasi se pomikati naprej
aller à la file iti v vrsti eden za drugim
aller de front vštric iti
aller de compagnie skupaj iti
il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
vous allez trop loin predaleč greste

3. (smer):

aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
aller à la guerre iti na vojno
aller de place en place iti od kraja do kraja
aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
aller en avant naprej iti
allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
aller à l'eau iti po vodi
aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
aller dehors iti ven
aller en justice iti pred sodišče
aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
aller trouver poiskati
aller voir obiskati, iti na obisk k
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
aller de mal en pis vse bolj se slabšati

4. (dejanje):

aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
aller au feu prenesti visoko temperaturo
aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
aller à l'échec doživeti neuspeh
nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
aller de pair skupaj spadati
aller au plus pressé najnujnejše narediti
aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
aller aux urnes iti na volitve, voliti
aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

5. (pomožen glagol):
(bližnja prihodnost)

je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

6. (izrazi):

les affaires vont bien posli gredo dobro
l'eau va à la rivière voda teče v reko
vous y allez fort! pretiravate!
mon pouls va bien moj pulz je v redu
cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
ainsi va le monde tako je na svetu
il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
il y va de votre vie gre za vaše življenje
cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
(počutje)

comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
ça va to gre, to zadostuje
ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
je vais mieux bolje mi je
(velelnik)

allons! no, no! poslušajte naprej!
allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
allons, dépêchez-vous! pohitite no!
allez-y doucement! (le) počasi!
allez toujours! le, kar naprej!
on y va! takoj! že grem! že prihajam!
je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
va! (je) že dobro! zaradi mene!
va pour ... naj bo ...
va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
vas-y! daj! pogum!
va-t'en! proč s teboj! poberi se!
va-t'en au diable! pojdi k vragu!
allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
le bouton s'en va gumb se komaj še drži
je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi

alles vse; alles zu seiner Zeit vse ob svojem času; alles in allem eno k drugemu; da hört doch alles auf tu se pa že vse neha, to je preveč

Allīfae (Alīfae) -ārum, f Alife, samnijsko mesto ob levem bregu Volturna (še zdaj Alife): L. Od tod adj. Allīfānus (Ālīfānus) 3 alifski, iz Alif: ager, tractus Ci.; subst.
a) Allīfāni -ōrum, m Alifan(c)i, preb. Alif: Plin.
b) Allīfāna -ōrum, n (sc. pocula) alifske (lončene) posode za pitje precejšnje velikosti, lončeni bokalni vrči, kakršne so izdelovali v Alifah: H.

allīsiō (adlīsiō) -ōnis, f (al-, adlīdere) udarjanje ob kaj, zadevanje: manuum Vulg. vitje rok.

allumette [alümɛt] féminin vžigalica

allumette bougie voščena vžigalica
mince comme une allumette tanek (in dolg) ko fižolovka
des jambes comme des allumettes ko trske tanke noge
allumer une allumette prižgati vžigalico
frotter une allumette sur la boîte vžgati vžigalico ob škatlici

alluviēs (adluviēs) -ēī, f (al-, adluere) ob povodnji reka, ki je stopila čez bregove, naplavljena luža, povodenj: Ci. ep., L., Col., Ap.

alma ženski spol duša, duh, čustvo, notranjščina, srce; bitje, oseba; glavna stvar; nagib, razlog

alma atravesada, alma de Caín, alma de Judas trdosrčen človek
alma de cántaro bebček, bedak
alma de Dios dober človek, dobričina
alma en pena duša v vicah; nedružaben človek
alma del negocio pravi vzrok
amigo del alma najljubši prijatelj
como alma que lleva el diablo hitro (zbežati)
con alma z dušo, z ognjem
con el alma (y la vida) od srca rad
agradecer con el alma od srca se zahvaliti
dar (ali entregar) el alma izdihniti, umreti
dar el alma al diablo brezobzirno ravnati
echar el alma dušo izgubiti pri delu
echar(se) el alma a las espaldas uspavati svojo vest
estar con el alma en la boca, tener el alma en un hilo smrten strah imeti, do smrti se prestrašiti
hablar al alma brez ovinkov, naravnost govoriti
non tener alma brez srca biti, biti brezbrižen
eso me parte el alma srce se mi trga ob tem
pesarle a uno en el alma a/c od srca obžalovati
tener mucha alma ničesar se ne ustrašiti
tener el alma en la mano odkrito ravnati (govoriti)
tocarle a uno en el alma ganiti
tener el alma entre los dientes smrten strah občutiti
traer el alma en la boca biti zelo žalosten

Almāna -ae, f Almana, mesto v Makedoniji ob Aksiju: L.

alō -ere, aluī, altum, mlajše alitum

1. rediti, (pre)hraniti, (pre)živiti, krmiti, pitati, dojiti: Kom. idr., se et suos C., elephantos Ci., anseres in Capitolio Ci., aliquem publice N., equorum greges Cu., puerum tepidi ope lactis O., binos ubere fetus V., agrestes peregrino frumento L., se suosque latrociniis C. preživljati se z roparstvom, živeti od roparstva, nautae palmarum radicibus alebantur Ci., ali lacte Ci. ali panico corrupto C. ali nectareis aquis O.; qui... per dedecus Neronis alebantur T. ki so živeli ob Neronovi sramotnosti; pren.: alere oratorem quodam uberi iucundoque suco Q.;
a) vzdrževati, z živežem zalagati, živež dovažati: cum agellus eum non satis aleret Ci., idem hic... agellus illos alet N., sterilis diu palus aptaque remis vicinas urbes alit H., quam (plebis turbam) nec capere tam exiguus collis nec alere in tanta inopia frumenti poterat L., al. exercitum, maiores copias Ci., Metelli exercitum stipendio frumentoque S., exercitūs contra aliquem iam multos annos C., venatus viros pariter ac feminas alit T. možje in žene žive od lova; quos manus atque lingua periurio aut sanguine civili alebat S.
b) vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): is natus et omnem pueritiam Arpini altus S., cum Hannibale... alto educatoque inter arma L., locus..., ubi alitus... est Ci. je zrasel, aliquem alicui committere alendum clam O. ali aliquem alicui furtim alendum mandare Cu. v vzrejo na skrivnem, si cui... filius... aletur H. če bo komu sin zrasel; pesn.: virgo regia, quam lectulus in molli complexu matris alebat Cat.; pren.: urbs, in qua et nata et alta sit eloquentia Ci., inter parietes aluit eam gloriam, quam... Ci.

2. pren.
a) rediti = rasti dajati, roditi: Ci. idr., tellus umida maiores herbas alit V., ductores..., quos Africa terra... alit V., tunc rhombos minus aequora alebant? H., gramen erat circa, quod proximus humor alebat O. je napajala, interiora alendis frugibus mitia Cu., eadem terra et rhinocerotas alit (daje nosorogom hrano), non generat Cu., multa arbor et vitis largos... fructus alit Cu., pax aluit vites Tib.; amnis, imbres quem super notas aluere ripas H. ki ga je dež napel (vzdignil), ki je po dežju narastel, idem (mons) amnem Iordanen alit T. zalaga z vodo; alere ignem Cu. ali flammas O. ali flammam T. netiti, tako tudi: mercimonium, quo flamma alitur T., diductis, quibus flamma alebatur Q., ipsis in undis alitur incendium Iust.; globum lunae Titaniaque astra spiritus intus alit V. oživlja duh vesolja, itaque se ipse (mundus) consumptione et senio alebat sui Ci. se je oživljal.
b) pospešiti (pospeševati), podpirati, (o)krepiti, razvi(ja)ti, izobraziti (izobraž[ev]ati), pomnožiti (pomnoževati), poveč(ev)ati (naspr. minuere): alere corpus O., Cels., Plin., omnes corporis extremas quoque partes Lucr., (castitate) ali staturam, ali vires putant C., alere capillum, pilos Plin. pospeševati rast las, cibi, qui alunt Cels. hranljive, močnate jedi; honos alit artes Ci., haec studia adulescentiam alunt Ci., quid alat formetque poëtam H., alit aemulatio ingenia Vell., alere audaciam Ci., bellum Ci., Cu., dubitatione bellum T., civitatem C. pospeševati blaginjo države, rumores credulitate sua L., seditiones civitatium T., spem Catilinae mollibus sententiis aluerunt Ci., al. otium Cu., omnis opera alitur otio Ci. uspeva ob..., eorum furor alitur impunitate Ci., alitur diutius controversia C. se goji, dulcibus verbis alitur amor O., malignis sermonibus non ali Plin. iun. ne veseliti se... govoric, alere morbum N. bolezen (po)slabšati; pren.: haec vulnera vitae... mortis formidine aluntur Lucr., regina... volnus alit venis V. goji rano (= ljubezen), alitur vitium V. raste, toda: alitur ulcus ali vulnus Cels. se celi.