Franja

reposer [rəpoze] verbe transitif zopet, nazaj položiti, postaviti; umiriti, dati počitek, osvežiti; verbe intransitif počivati, mirovati, ležati; spati; figuré ostati, temeljiti, počivati (sur na)

se reposer odpočiti si, počivati; zanesti se (sur na); uležati se (vino)
reposer ses yeux, sa vue odpočiti si oči, vid
reposez armes! (puške) k nogi!
n'avoir pas où reposer sa tête vedeti, kam bi položil glavo
ici repose tukaj počiva (nagrobni napis)
se reposer sur ses lauriers (figuré) počivati na svojih lovorikah, zadovoljiti se s prvim uspehom
reposez vous sur moi! zanesite se name!
cette lumière douce repose la vue vid se spočije ob tej mili svetlobi, luči
reposer la question de canfiance zopet postaviti vprašanje zaupnice

repuntar pomorstvo naraščati (voda)

repuntarse začeti cikati (vino); fig čutiti se prizadetega

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

resinato

A) agg. osmoljen:
vino resinato vino, aromatizirano z borovo smolo

B) m kem. sol smolne kisline

rēsīnātus 3 (rēsīna) smolén, smôlen

1. s smolo namazan: iuventus Iuv. (da se depilira in si zgladi kožo).

2. s smolo začinjen, imajoč okus po smoli: vinum Cels., Plin., Mart. (starodavniki so namreč v vinske sode obešali smolo, ker so menili, da se vino s tem izboljša).

rēx, rēgis, m (regere; prim. skr. rājā kralj, rā́jati (on) vlada, kraljuje, je kralj, got. *reiks vladar, stvnem. rīkki mogočen, imeniten, odličen, prvotno = regius, gal. -rīx v imenih Dumno-rīx, Orgeto-rīx, Catu-rīx idr., starolit. rikys kralj)

1. voditelj, vladar države, kralj, knez: rex Deiotarus in Deiotarus rex Ci., Alexander rex Ci., S. fr., Amulius rex Albanus L., Persarum rex Darius N., rex vetustissimus Iust., reges tragici Iust. kralji v tragediji, gledališki kralji, sub rege esse L., rex Tarquinius nec se nec suos regere potuit Ci., regem … Tyrrhenūm Aulesten V. = etrurski „lar“, regem deligere, creare, constituere Ci., aliquem regem appellare C., Ci. komu dati kraljevski naslov (s tem je rimski senat odlikoval tuje vladarje); pesn. atrib.: populus late rex V. na daleč vladajoč; occ.
a) perzijski kralj (prim. gr. βασιλεύς ali ὁ μέγας βασιλεύς): Ter. idr., Alcibiadem a rege corruptum N.; podobno rex regum α) o Agamemnonu: L., Vell. β) o partskem kralju: Pl., Suet.
b) sufét v Kartagini: Hannibal ut rediit, rex factus est N., Carthagine quotannis annui bini reges creantur N.

2. meton. pl.
a) kralj in njegova soproga, kralj in kraljica, kraljevska dvojica, kraljevski par: Ptolemaeus Cleopatraque reges L., controversiae regum C. (= Ptolemaei et Cleopatrae).
b) kraljevska rodbina, kraljevska družina, kraljevski rod: post reges excitos L., ne quis eum motum regibus nuntiaret L., direptis bonis regum L.
c) kralj(ev)iči, kraljevi sinovi (kraljeva sinova), princi (princa): reges Syriae Ci., rex Epiphanes T. kraljevič.

3. metaf. kralj, vladar, gospodar, glavar, načelnik, vodja: rex divûm atque hominum O. ali rex Olympi V. ali rex deorum V. = Iuppiter, rex aquarum O. = Neptunus, rex umbrarum O. ali rex Stygius V. = Pluto; zato regis solium V. = Plutonis solium, rex ferarum Ph. = leo, rex apum Col., V. matica (ki so jo imeli starodavniki za samca), rex iumenti Stat. = taurus, rex avium Plin. = aquila; o rekah: rex fluviorum Eridanus V. (kot glavna italska reka); rex (sc. vinorum) Phanaeus V. vino najbolj kraljevske vrste (sorte, bire); occ.
a) pokrovitelj, zaščitnik zajedavcev (zajedalcev): Ter., Col., Mart. idr., equus ut me portet, alat rex H.
b) večinoma pesn. vsak bogataš, mogočnik, mogočnež, mogotec, imenitnik, bogati zaščitnik, srečnik: meus rex potitus est hostium Pl., regem me esse oportuit Ter. jaz naj bi bil bogataš!, pauperum tabernae regumque turres H., magnorum maxime regum sapiens … denique rex regum H.; pl. reges (o prijateljih takrat mogočnega Cezarja): Ci. ep. velika gospoda.
c) voditelj, vzgojitelj mladeži: acta non alio rege pueritia H.; od tod verz pri otroški igri: rex eris, si recte facies; si non facies, non eris H.
d) kot častni naslov npr. o Eneju: V.
e) rex mensae (= gr. βασιλεύς = συμποσίαρχος) predsedujoči (predstojnik) pojedine, predsednik pri pojedini, stoloravnatelj: Macr.; v stiku tudi samo rex = Prud.
f) kralj sodišč (o velikem govorniku, ki zmaga na vseh procesih): Asc.

4. v času republike po izgonu kraljev
a) (politično z negativnim prizvokom) trinóg, despót, tirán, samosílnež, samosílnik, samodržec, samovladar, samovladnik: rex populi Romani (= Caesar) Ci., impune quae lubet facere id est regem esse S., reges constituuntur, non XV viri Ci.
b) kot rel. t.t. „kralj“ = vodja, voditelj, službeni naziv svečenika žrtvovalca: rex sacrorum, rex sacrificiorum Ci. ali rex sacrific(ul)us L., quia quaedam publica sacra, per ipsos reges factitata erant, regem sacrificulum creant L., rex Nemorensis Suet. svečenik aricijske Diane. Kot priimek Marcijevega rodu Rēx, Rēgis, m Réks: S., Ci. ep., L., Suet.; v besedni igri: Brute … cur non hunc Regem iugulas? H.

Opomba: Gen. pl. regerum: Char.

rézati (réžem) imperf.

1. tagliare; (na kose) trinciare; (na rezine) affettare:
rezati kruh tagliare il pane
rezati meso tagliare, trinciare la carne
rezati z nožem, s škarjami tagliare col coltello, con le forbici
ročno, strojno rezati tagliare a mano, meccanicamente
pren. ladja reže valove la nave taglia le onde

2. vet. (skapljati) castrare

3. (boleče se ujedati, zajedati) tagliare:
verige so ga rezale v zapestje le catene gli tagliavano i polsi
mraz, ki reže do kosti un freddo pungente, tagliente

4. pren. (prekinjati določeno stanje) tagliare, rompere:
kriki režejo tišino urla rompono il silenzio

5. pren. (biti speljan čez) tagliare:
proga reže pobočje la linea ferroviaria taglia la costa

6. pog.
rezati jo (hitro iti) affrettarsi

7. (peti, igrati) cantare, suonare:
glasba je rezala vesele koračnice la banda suonava allegre marce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vino reže il vino è acidulo
pog. med. rezati koga operare qcn.
pog. rezati ovinek (z avtom) tagliare la curva
igre rezati z adutom tagliare con l'atout, con la briscola
pren. rezati koga ven togliere qcn. dai pasticci
rezati vino tagliare il vino
metal. rezati s plamenom tagliare con la fiamma ossidrica
rezati meglo fendere la nebbia
med. rezati s skalpelom scalpellare
šport. rezati žogo colpire la palla d'effetto

rézati cortar ; (meso) tajar ; (pečenko) trinchar ; med sajar, cortar ; (skopiti) castrar ; (karte) cortar

rezati v les (kamen) grabar en madera (en piedra)
rezati ovinek (o avtu) cortar una curva
rezati vino cortar (ali mezclar) el vino
rezati obraz (o vetru) cortar la cara
rezati zrak (o letalu) cortar el aire
rezati v baker grabar en cobre
mraz je, da kar reže (obraz) hace un frío que corta (la cara)
to mi reže srce esto me parte el corazón (ali el alma)

rézek sharp; (glas) shrill, curt; (pijača) sharp; (veter) keen; (mraz) piercing

to vino je rézko this wine is sharp
rézko reči to say pointedly

Rin, Rhin moški spol

el Rin Ren
el Alto Rin gornji Ren
el Bajo Rin dolnji Ren
la cuenca del Rin Porenje
vino del Rin rensko vino

ríba (-e) f

1. pesce; pog. lasca:
loviti ribe pescare
gojiti ribe allevare i pesci
predelovati ribe trasformare, conservare i pesci
čistiti, otrebiti ribe pulire, nettare i pesci
pren. molčati kot riba essere muto come un pesce
pren. kaj potrebovati kot riba vodo avere grande bisogno di qcs.
pren. biti, počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
pren. biti zdrav kot riba esser sano come un pesce, come una lasca
iti v gostilno na ribe mangiare pesce in trattoria
riba se je ujela na trnek il pesce ha abboccato (all'amo)
morske, rečne, sladkovodne ribe pesci di mare, di fiume, d'acqua dolce
bela, plava riba pesce bianco, azzurro
jata rib branco di pesci
sveže, zmrznjene ribe pesce fresco, congelato
mastna, nemastna riba pesce grasso, magro
ocvrte, kuhane, marinirane, slane ribe pesce fritto, lesso, marinato, salato
pren. iti rakom žvižgat in ribam pet andare a monte, in malora (di impresa), andare a farsi friggere; morire
pren. biti mrzlovodna riba essere un animale a sangue freddo
pren. biti računarska riba essere un tipo freddo, calcolatore
velike ribe, male ribe pesci grossi, pesci piccoli
pren. velika riba pezzo grosso
pren. velike ribe male žro il pesce grosso mangia il piccolo
astr. Ribi Pesci
električne ribe pesci elettrici
ribe selivke pesci migratori
leteče ribe pesci volanti, esoceti
ribe kostnice, pljučarice teleostei, dipnoi
riba mora plavati trikrat: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino; quattro cose vuole il pesce: fresco, fritto, fermo e freddo

2. tisk. pesce, salto di composizione
PREGOVORI:
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa

ribattezzare v. tr. (pres. ribattezzo)

1. relig. ponovno krstiti:
ribattezzare il vino šalj. ponovno krstiti vino

2. pren. prekrstiti; preimenovati:
ribattezzare le vie cittadine preimenovati mestne ulice

ríbez

beli (rdeči) ribez groseille blanche (rouge)
črni ribez cassis moški spol, groseille noire
ribezov(o) sok (vino) jus moški spol (vin moški spol) de groseilles (ali de cassis)

ríbez, ríbezelj

rdeči ribez grosella f
črni ribez casis m
ribezov sok (vino) zumo m (vino m) de grosella (ozir. de casis)

ribezov (-a, -o) Johannisbeer- (grm der Johannisbeerstrauch, sok der Johannisbeersaft, žele das Johannisbeergelee, marmelada die Johannisbeermarmelade, vino der Johannisbeerwein)

ribezov pridevnik
1. (o jedi in pijači) ▸ ribiszke, ribizli
2. (o grmu) ▸ ribiszke, ribizli

riche [riš] adjectif bogat (en z), imovit, premožen, petičen; ploden, obilen, izdaten; krasen, dragocen; masculin bogatin

riche en fruits, en poissons, en vitamines bogat s sadjem, z ribami, z vitamini
riche de possibilités bogat, poln možnosti
ce n'est pas riche to ni nič posebnega
riche idée féminin odlična zamisel
nouveau riche masculin novopečen bogataš, parveni
un riche parti lepa, bogata, dobra partija (za ženitev)
musée masculin riche en peintures; en sculptures s slikami in skulpturami bogat muzej
faire un riche mariage bogato se poročiti
vin masculin riche žlahtno in močno vino
ces tapis d'Orient, ça fait riche te orientalske preproge dajejo vtis bogastva
hériter d'un riche parent podedovati po bogatem sorodniku

ripe¹ [ráip] pridevnik
zrel, dozorel; zras(t)el, dorasel, popolnoma razvit; popoln, dovršèn
medicina zrel za operacijo; pripravljen, gotov; prav narejen, kot narejen (for za)
sleng pijan, nadelan

at a ripe age, in one's ripe years v zreli starosti
of ripe age zrele starosti
ripe beauty zrela lepota, lepota zrele ženske
a ripe cataract medicina za operacijo zrela siva očesna mrena
ripe lips rdeče, bujne ustnice (kot zrelo sadje)
ripe timber suh gradben les
ripe wine staro vino
he is ripe to hear the truth čas je (zdaj), da mu povemo resnico

rižev (-a, -o) Reis- (narastek der Reisauflauf, papir das Reispapier, škrob die Reißstärke, žužek der Reiskäfer, jed die Reisspeise, das Reisgericht, juha die Reissuppe, pojedina die Reistafel, rastlina die Reispflanze, slama das Reisstroh, polje das Reisfeld, vino der Reiswein, žganje der Reisschnaps, Reisbranntwein)

rómati (-am) imperf., perf.

1. pellegrinare, andare in pellegrinaggio; peregrinare:
romati v Sveto deželo andare in pellegrinaggio in Terrasanta

2. pren. (potovati, hoditi) viaggiare, girare; peregrinare:
romati po svetu girare il mondo
njegov pogled je romal po dolini il suo sguardo vagò per la valle
knjiga je romala iz roke v roko il libro passava di mano in mano
marsikatera knjiga je romala v ogenj quanti libri finirono fra le fiamme
prošnja je romala v koš la domanda è stata cestinata
na mizo so romale steklenice vina sul tavolo sfilavano una dopo l'altra bottiglie di vino