Franja

tēndere^*

A) v. tr. (pres. tēndo)

1. napeti, napenjati:
tendere la corda di uno strumento napeti struno glasbila
tendere una fune napenjati vrv
tendere una trappola pren. nastaviti past

2. iztegniti, iztezati:
tendere la mano iztegniti, pomoliti roko
tendere l'orecchio prisluhniti
tendere le palme pren. prositi, rotiti

B) v. intr.

1. težiti k

2. biti nagnjen

3. obrniti, obračati se k:
la stagione tende al caldo sezona se obrača na toplo, letni čas postaja toplejši
un materiale che tende a deteriorarsi material, ki se rad kvari

4. vleči na (barva, okus, vonj):
tendere al grigio vleči na sivo

C) ➞ tēndersi v. rifl. (pres. mi tēndo) napeti se

tenebrō -āre (tenebrae) (po)temniti, zatemniti (zatemnjevati), otemniti (otemnjevati), (z)mračiti, (p)omračiti, zamračiti: Lact., Serv., iam vespera semitam tenebrante Ap., itaque vespera tenebrante cum adhuc licet iniqua reluctante fortuna multitudo nostrorum manu conserta distringeretur Amm., ibi tunc vespera tenebrante raptus a cena Iovianus Amm., occasusque uno obitu condita cunctas valerent tenebrare terras M.

tener*

1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati

tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
tener fuerte trdno držati

2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)

tener años biti že v letih, biti prileten
tener brazo imeti močno roko
tener la caja voditi blagajno
tener calentura imeti vročino
tengo calor toplo mi je
tengo frío zebe me
tener cara de imeti videz, izgledati kot
no tener competidor biti brez konkurence
tener curso veljaven biti (denar)
tener cuerda navit biti (ura)
tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
tener espíritu biti duhovit
tener éxito doseči uspeh
tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
un hombre que tiene premožen človek
tener la mano manca skop(uški) biti
tener las manos largas biti prepirljiv
tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
tener muchas manos biti zelo spreten
tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
tener entre manos imeti v delu, delati na
tener miedo bati se
tener necesidad de potrebovati
tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
tener trato(s) con občevati z
tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
tener vergüenza sramovati se
no tener vergüenza biti nesramen
le tengo voluntad rad ga imam
¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti

3. brzdati, zadržati

tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
tener a raya brzdati, v šahu držati
tener la risa zadrževati smeh

4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti

tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga

5. preživeti, prebiti

tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu

6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti

tener a imeti za, smatrati za
tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
tener a mal zameriti
tener a menos prezirati, zaničevati
lo tengo a gran honra velika čast je zame
¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
tener en más bolj ceniti, rajši imeti
tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
tener en (ali a) mucho visoko ceniti
tener para sí meniti, biti mnenja
yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
tener por bien smatrati za pametno (koristno)
tener por objeto nameravati

7.

tener que morati, biti prisiljen
tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
no tengo que preguntar ni mi treba vprašati

8.

no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)

9.

tenerla de poeta imeti pesniško žilico
tenerlas con alg. spreti se s kom
no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
tener lugar vršiti se; dogoditi se
según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
según tengo entendido po mojem mnenju
lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
tenerse bien a caballo biti dober jezdec
tenerse en mucho domišljati si
tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri

tenere^*

A) v. tr. (pres. tēngo)

1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
tenere le briglie držati uzde
tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo

2. držati, imeti, nositi:
tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
tenere a bada qcn. paziti na koga
tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
tenere una cameriera imeti služkinjo
tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
tenere una nota glasba držati noto
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno

3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
tenere la parola držati besedo
tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
tenere un segreto ne izdati skrivnosti
tenere un impegno spoštovati obvezo

4. držati, imeti; vzeti, jemati:
tieni!, pog.
te'! na, vzemi!

5. južnoital. imeti (posedovati):
tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir

6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje

7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
tenere bottega imeti trgovino
tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo

8. držati (vsebina):
la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter

9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
tenere una riunione imeti sestanek

10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
tenere la destra iti po desni
tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
tenere la strada avto držati se ceste
tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
tenere testa a qcn. kljubovati komu

11. imeti za:
tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo

12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
tenere caldo biti topel (oblačilo)
tenere compagnia delati družbo
tenere conto di qcs. kaj upoštevati
tenere un discorso imeti govor
tenere una lezione imeti predavanje
tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
tenere stretto stisniti, stiskati
tenere udienza imeti razpravo

B) v. intr.

1. držati, vzdržati:
tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo

2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive

3. iti:
tenere a destra iti po desni
tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati

4.
tenere per qcn. držati za koga
tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo

5. veliko dati na:
uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...

6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi

C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)

1. držati se za:
tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
i due si tenevano per mano držala sta se za roko

2. držati se, biti (v položaju):
tenersi aggiornato biti na tekočem
tenersi sulla difensiva ne napadati
tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
tenersi a distanza, da parte držati se na strani
tenersi a galla plavati, biti na površini
tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen

3. zadržati se:
tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh

4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi

5. iti:
tenersi a sinistra iti po levi
tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen

6. biti, čutiti se:
tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen

tenor -ōris, m (tenēre)

1. nepretrgan (neprestan, neprekinjen) potèk, ték, nepretrganost, neprestanost, neprekinjenost: Col., Plin. idr., placido educta tenore O. počasi in zdržema, hasta fugit, servatque cruenta tenorem V. venomer beži, alium habuisse tenorem V. lastnost, značilnost, svojstvo.

2. metaf. (nepretrgan) tek, potek, napredek, trajanje, doba, nit: vitae O., L., tenorem pugnae servare L., eodem tenore (v enakem duhu, smislu) duo insequentes consulatus gessi L., eius fidem aequali tenore fuisse L. je ostala vedno enaka, interrumpere tenorem rerum L., tenorem in narrationibus servare Q. nit, a recto tenore desciscere Val. Max. zgrešiti pravo smer, heroos gressu truncare tenores Stat. = šestomere mešati s petomeri = heksametre mešati s pentametri, hic tibi versandus tenor est O. enakomernost, uno et perpetuo tenore iuris usurpato L., praeturae tenor et silentium (ἕν διὰ δυοῖν) T. tih tok, tih potek, longus tenor felicitatis Sen. rh. dolga (dolgotrajna), neskaljena sreča, fati O.; adv.: uno tenore venomer, neprestano, zdržema: Ci., L., velut uno tenore L.

3. occ.
a) stik, zveza, povezava, kontekst, smisel, vsebina: legis, sententiae Icti.
b) naglas kakega zloga: Q.
c) višina glasu: Prisc.

têpsti (têpem)

A) imperf.

1. battere, picchiare, bastonare:
tepsti z roko, s šibo picchiare con la mano, bastonare
tepsti koga kakor vola bastonare uno di santa ragione, senza pietà
pren. dež ga tepe po licih la pioggia gli batte le guance

2. pren. colpire; accanirsi contro:
tepejo jih slabe letine sono stati colpiti da cattivi raccolti
usoda ga zelo tepe il destino si è accanito contro di lui

B) têpsti se (têpem se) imperf. refl.

1. azzuffarsi, accapigliarsi

2. pren. battersi, combattere, lottare:
tepsti se na fronti combattere sul fronte
tepsti se za pravico battersi per la giustizia

3. pren. tepsti se za richiedere, pretendere:
za nov izdelek se (dobesedno) tepejo il nuovo prodotto è assai richiesto, c'è una forte richiesta del nuovo prodotto

4. pren. (biti v neskladju) stonare, fare a pugni (con):
te barve se tepejo i colori stonano

tēsta f

1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
a testa scoperta gologlav
dalla testa ai piedi od nog do glave
lavata di testa pren. ostra graja
abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
avere mal di testa imeti glavobol
gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
rompersi la testa razbiti si glavo
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
scuotere la testa zmajevati z glavo
segnare di testa šport zadeti z glavo
uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

2. glava, življenje:
domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
rischiare la testa tvegati glavo

3. umet. glava:
una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

4. igre
testa e croce cifra mož
giocare a testa e croce metati cifra mož

5. anat.
testa di Medusa Meduzina glava

6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

7. pren. glava, pamet, um:
lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
passare di testa pozabiti, pozabljati
passare per la testa šiniti v glavo
rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

8. pren. glava, razsodnost, pamet:
di testa razsodno
colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
fare di testa propria delati po svoje
mettere la testa a partito, a posto spametovati se
si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
testa d'asino osel
testa calda vroča glava, vročekrvnež
testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
testa coronata kronana glava, kralj
testa di cuoio član protiteroristične enote
testa dura trma, trmoglavec
testa di gesso pren. slamnati mož
testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
testa matta vročekrvnež
testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
testa vuota praznoglavec
testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
testa d'albero navt. vrhnji del jambora
testa della campana glava zvona
testa di corda konec vrvi
testa del letto zglavje
testa del mattone širina opeke
testa di un missile glava rakete
testa di una pagina vrh strani
la testa di una pezza di tessuto začetek bale
testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
vettura di testa železn. prednji vagon
in testa al treno v prvem vagonu

12. glava, glavica (konec, zadnji del):
la testa di un chiodo glavica žeblja
la testa di un fiammifero glavica šibice
testa di uno spillo glavica igle
la testa di una vite glavica vijaka

13. bot. glavica:
testa d'aglio glavica česna
la testa di un fungo klobuk gobe
teste di papavero makove glavice

14. anat. konec:
testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

15. čelo:
la testa di un corteo čelo sprevoda
la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
testa di ponte voj. mostišče
testa di serie šport nosilec skupine
essere alla testa, in testa biti spredaj
essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
passare in testa preiti v vodstvo
tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

16. mehan.
testa di biella ojnična glava
testa di cilindro cilindrska glava

17.
testa a croce križnik

18. glasba glavica (pri noti)
PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah

têžek | težák (têžka -o)

A) adj.

1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante

2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci

3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso

4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta

6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento

7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio

8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse

9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti

11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri

B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro

tieso trden, trd, tog; napet; figurativno pogumen, korenjaški; čvrst, strumen; figurativno trmast, svojeglav; figurativno smešno tog; ljudsko uraden

dejar tieso (a) (pop) koga na oni svet spraviti, ubiti
poner cara tiesa tog, uraden postati
poner tiesas las orejas napeti ušesa
tenerse tieso vztrajati pri svojem mnenju
tenérselas tiesas con uno grdo se s kom gledati
yo me las tendré tiesas con él (pop) znal se bom uveljaviti pred njim, mu bom že pokazal

tiro moški spol met, lučaj; strel, streljanje, streljaj; strelišče; tarča; vrv, konopec; prepih; vprega; širina (blaga); figurativno zbadljivka; jašek

tiro al arco streljanje z lokom
tiro con bala strel
tiro al blanco streljanje na tarčo
tiro de combate ostro streljanje
tiro errado zgrešen (prazen) strel
tiro de pichón streljanje na golobe (šport)
campo de tiro strelišče
ejercicio de tiro strelska vaja
a tiro na streljaju
acertar el tiro zadeti, pogodili; svoj cilj doseči
errar (ali marrar) el tiro ne zadeti, zgrešiti, ne pogoditi; zmotiti se
pegarse un tiro pognati si kroglo v glavo
poner el tiro voz zapreči
le va (ali sienta) como un tiro (pop) pristoji mu kot kravi sedlo
la estufa no tiene tiro peč ne vleče
tiros pl Arg naramnice
ni a tiros (fig) za nobeno ceno
acribillado a tiros prerešetan od strelov
matar a tiro ustreliti (do smrti)
muerto a tiros (ali de un tiro) ustreljen
pegarle a uno cuatro tiros ustreliti koga

titulus -ī, m

1. napis, nadpis, naslov (kake knjige): Q., Mart., Suet. idr., titulus breve carmen habebat O., ire per titulum vetiti nominis O. prepovedano ime na kaj napisati, aram dedicavit cum ingenti rerum ab se gestarum titulo L., titulus legis L., sepulcri Iuv. nagrobni napis (enako tudi supremus titulus Plin. iun.; tudi samo titulus: Sen. ph., cinerem sine titulo, sine nomine iacere Plin. iun.), qui stupet in titulis et imaginibus (doprsniki (doprsja) z napisi) H., cura patrum … (sc. tuas) virtutes per titulos memoresque fastos aeternet H., quorum titulus per colla pependit (o sužnjih, ki so naprodaj) Pr., titulum inscribere lamnae L., in libro, cui Parmenides titulus est Gell., huius liber, cui Octavio titulus est Lact.; occ. lepak, plakat, nabito oznanilo, prodajni nabitek, prodajno obvestilo, izvesek, izobesek: sub titulum nostros misit lares O. postavila je mojo hišo naprodaj, ire per titulum lares Pr. biti postavljen naprodaj.

2. metaf.
a) (častni) naslov, (častni) naziv, častno ime, titula: L., H., Corn., Pr., Iust. idr., consulatūs Ci., coniugis O., regis Cu., tua prosequimur nomina, per titulos ingredimurque tuos O. opevamo tvoja dejanja, ex uno quidam celebres aut torquis adempti aut corvi titulos auxiliarīs habent (sc. Torquatus in Corvinus) O., nocturnis titulos imponimus actis O.; meton. čast, ugled, slava, dobro ime, sloves, sijaj: Stat. idr., titulus captae urbis Cu., praedae O., titulus servatae pubis Achivae O. da je rešil ahajsko moštvo, te satis est titulum mortis habere meae O. čast (iron. = krivda) titulus tantae gloriae L.
b) (prazno) ime, pretveza, izgovor, pretvarjanje: Plin. iun., Vell., Iust. idr., utilitas tua sit, titulus donetur amicae O., haud parva res (sc. lex) sub titulo primā specie minime atroci ferebatur L., titulum officii sceleri praeferre Cu. dolžnost jemati za pretvezo zločina = pod pretvezo dolžnosti zagrešiti zločin, titulum praetendere ali praetexere L. iskati pretvezo, izgovarjati se, non quo pro Graeciae libertate dimicatis, quamquam is quoque egregius titulus esset L.
c) znamenje, znak: ciconia titulus tepidi temporis Petr.

togātus 3 (toga)

1. oblečen v togo, odet v togo, ogrnjen s togo (kot znamenje rimskega državljana): ne excusationem is qui quaestioni praeerit Graeculi iudicis, modo palliati, modo togati? Ci., plebs togata Iuv., me cumque fovebit Romanos, rerum dominos gentemque togatam V.

2. occ. oblečen (odet) v togo = mirovno obleko (prim. toga 2.): me uno togato duce et imperatore Ci., cui uni togato senatus supplicationem decrevit Ci.; subst. togati rei publicae praesunt Ci.
a) togāta -ae, f osvobojenka, ljubica, vlačuga, hotnica: quid inter est, in matronā ancillā peccesne togatā? H., togata mater Mart.
b) subst. togātus -ī, m α) odvetnik, patron: pozni Icti., togati vulturii Ap. β) klient: si curet nocte togatus currere Iuv., post te sella, togati ante pedes Iuv.; tako tudi turba togata (= togatorum) Iuv., opera togata (= togatorum) Mart. služba klientov. γ) pl. togātī vsi h kakemu uradu sodeči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: Cod. Th.
c) α) adj. = rímski: Gallia togata Ci., Hirt., Mel. rimska Galija (= tisti del Cisalpinske (Predalpinske, Tostranske) Galije (tostran Pada), ki je postal rimski); fabula togata, nav. subst. togāta -ae, f (sc. fabula) togáta = prava rimska nacionalna komedija (veseloigra), v kateri so nastopajoče osebe nosile togo, snov pa je črpala iz rimskega okolja (naspr. fabulla palliata paliata, ki je snov črpala iz grškega okolja); če je obravnavala tematiko višjih slojev, se je imenovala trabeata (trabeata), če se je nanašala na preprostejše sloje, pa tabernarija (tabernaria): Ci., Vell., Sen. ph., Q., Suet. idr., vel qui praetextas vel qui docuere togatas H. rimske tragedije ali rimske komedije, rimske žaloigre ali rimske veseloigre. β) subst. togātus -ī, m togáš, tógar = rimski državljan, Rimlján: litteratissimus togatorum omnium Ci.

tollō -ere, sustulī, sublātum (obl. pf. in sup. debla se nadomeščajo z obl. glag. suf-fero), stlat. tulō -ere, tetulī [klas. tulī, pf. k ferō], lātus (iz *tlātos (*t_elətos), prim. ferō) (iz *tl̥nō (< *tl̥nāmi)); prim. skr. tulā́ tehtnica, prečka, tuláyati vzdiguje, dviguje, tehta, lat. tolerō, tollēnō, gr. τλῆναι trpeti, τάλας trpeč, πολύτλᾱς ki je mnogo prestal, τάλαντον tehtnica, utež, τελαμών nosilec, nosilni jermen, got. þulan = stvnem. dolēn = nem. dulden, nem. Geduld)

I.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati): Enn., Luc. ap. Non., Varr. ap. Plin. iun., Cat., Ph., Lucr., Sen. rh., Petr. idr., iacentem Pl., aliquem in collum Pl., cratera manibus O., saxa de terrā Ci., tolluntur aulaea O., aliquem in crucem Ci. na križ pribiti, križati, ignem Ci., L. dati znamenje z ognjem, sortes Ci. vzdigniti žreb, žrebati, tectum altius Ci., Icti. vzdigniti, višje sezidati, procella fluctus ad sidera tollit V., tollere (razburkati) seu ponere (sc. ventus) vult freta H.; pren.: onus tollere Ci. nase vzeti (jemati), sprejeti, poenas Ci. trpeti kazen.

2. occ.
a) kot voj. t.t. dvigniti vojaška znamenja = odriniti, kreniti: L., Auct. b. Alx. idr., his cognitis rebus signa sustulit seseque Hispalim recepit C.
b) vzdigniti sidra (mačke) = odpluti: sublatis ancoris milia passuum septem progressus C.; šalj. odjadrati = odkuriti jo, popihati jo, podurhati jo, oditi: Varr.
c) novorojenega otroka vzdigniti s tal, ga s tem priznati za svojega in pokazati pripravljenost vzgajati ga: puerum Pl., natum filium Q., mares liberos Lact., nec dubita, cum te partu Lucina levarit, tollere, quidquid erit O., filium Neronem ex Agrippinā Suet., non ita me genitor sublatum erudiit V., duxit uxorem, filium sustulit, ad aetatem perduxit Sen. rh.; od tod: Maeonio regi quem serva Licymnia furtim sustulerat V. ki ga je bila skrivaj vzredila, si, quod peperissem, id non necarem ac tollerem (o materi) Pl.
d) s seboj (na ladjo ali na voz) vzeti; na vprašanje kam?: aliquem in currum (equum) Ci., in lembum L.; z abl. instrumenti: aliquem raedā H.; tudi samo: me quoque tolle simul O. vzemi na ladjo; o ladjah samih = vzeti na ladjo, sprejeti na krov, naložiti na krov = imeti na krovu: navis trecentas metretas tollit Pl., navis ducentos ex legione tironum sustulerat C., naves XVIII, quae equites sustulerant C.

3. metaf.
a) (hvaleč) povzdigniti (povzdigovati), poveličati (poveličevati), povišati (poviševati): aliquem laudibus in caelum Ci., in astra V. kovati v zvezde, Mnestheus, quem sublimem gloria tollit V., tollere altius dicendo Ci.; podobno: hunc honoribus tollere H. povišati s častmi, odlikovati s častmi.
b) (potrtega) dvigniti (dvigati, dvigovati), (o)srčiti, opogumiti (opogumljati), (o)hrabriti (ohrabrovati), (po)tolažiti ipd.; iz rekla lacrimantem gremio tollere (vzdigniti) O. so se razvila pren. rekla: tollere adflictum L. ali amicum H. tolažiti, animum alicui tollere L. oživiti (oživljati) komu pogum, opogumiti (opogumljati) koga, (o)hrabiti koga ali srce komu storiti, (o)srčiti ga, ultro animos tollit dictis V.; od tod animos tollo Pl. opogumljam se. —

II.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati) kvišku, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati), vzravna(va)ti; najprej o telesnih udih: caput Pl., manūs Ci., Cat. (v znamenje pohvale ali občudovanja), manum ali manūs Eccl. (v znamenje podreditve), bracchia V., pectus V., oculos Ci. dvigniti, odpreti; na vprašanje kam?: palmas ad sidera O., V., manūs ad aethera O. ali ad caelum H., Sen. rh. ali ad deos Plin. iun., frontem ad caelum O.; z dat.: bracchia caelo O.; potem o celotnem telesu: non haec alte volucris (v letu, leteča) sua corpora tollit O.; refl.: se super aequora in auras O. ali se in caelum alis V. vzleteti, vzplavati, splavati; tudi: Dares se tollit V. ali solio se tollit ab alto V. se vzdigne, vstane; o rastl.: se a terrā altius Ci., V. višje (z)rasti; med.: tollor eo O., fuscis dea tollitur alis V. se vzdigne, odleti; od tod: (sc. sol) terrā cum tollitur imā O. se vzdiguje, vzhaja.

2. metaf.
a) navda(ja)ti s ponosom, (po)ošabiti; redko act.: animos tollunt L. kažejo se ponosne; večinoma adj. pt. pf. sublātus 3 ponosen na kaj, ponašajoč se s čim, prevzeten, ošaben, nadut zaradi česa: O., quo proelio sublati Helvetii nostros lacessere coeperunt C., hac victoriā sublatus Ambiorix C., rebus secundis V., gloriā T.
b) (krik, hrup, smeh idr.) dvigniti (dvigati, dvigovati), zagnati (zaganjati), zganjati, zače(nja)ti (kričati, smejati se idr.), bruhniti (buhniti, bukniti) v kaj: clamorem Pl., clamorem in caelum V., clamores ad sidera V., tollitur in caelum clamor Enn., clamor a vigilibus tollitur Ci., clamor magnus se tollit in auras V., tollere gemitum V., Alcibiades cachinnum dicitur sustulisse Ci., tollent Romani cachinnum H., tollere risum H., tibi tollit hinnitum equa H. zarezgeta; pesn.: anguis tollit minas V. se grozeč vzdiguje; tudi proelia tollunt venti V. se začnejo bojevati.
c) (kako govorico) raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati), razširiti (razširjati), sprožiti (sprožati): verum enim tu istam, si te di ament, temere hau tollas fabulam Pl. —

III.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) = vzeti, jemati, odvzeti (odvzemati), odvesti (odvajati), odpraviti (odpravljati), odnesti (odnašati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran, (od)peljati proč: aurum N., praedam C., solem e mundo Ci., aliquid ex acervo H., pecunias e fano C., frumentum de areā Ci., aliquem ab atriis Liciniis in Galliam Ci., tolli miserabile corpus imperat V.; poseb.
a) z mize pobrati (pobirati), z mize pospraviti (pospravljati): patinam, cibos H., sublata reponi iubet pocula V., mensam tolli iubet Ci.
b) poljščino spraviti (spravljati), pospraviti (pospravljati), pridelati (pridelovati): non … totidem tollebat turis acervos O.
c) zase spraviti (spravljati), zase (sebi) (pri)hraniti (prihranjevati): omnes chlamydes, argentum, pullum H.

2. metaf.
a) (osebe) izpred oči, s poti spraviti (spravljati), umakniti (umikati); v pozitivnem pomenu: me … Mercurius … denso paventem sustulit aëre H., in arduos tollor Sabinos H.; occ. (v negativnem pomenu) s poti spraviti (spravljati), evfem. = usmrtiti (umrčevati, usmrčati), ubiti, pokončati: Gracchum in insidias inductum sustulit N., nisi Alcibiadem sustulisset N., illo uno sublato N., tollere Attalum per Parmenionem Cu., Titanas fulmine H.; pogosto z dopolnilom: aliquem de (e) medio ali samo aliquem tollere (npr. ferro, veneno) Ci.; dvoumno: adulescentem … tollendum Brutus in Ci. ep. (po)vzdigniti v časti ali spraviti s poti.
b) vzeti, jemati, odvze(ma)ti, rešiti koga česa, (kako oviro) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), narediti (delati) čemu konec, končati (končevati, končavati): alicui spem, metum, timorem C., luctum H., dolores et tumores Plin., morbum Cels., bellum expectatione eius imminutum est, adventu sublatum Ci., bellum profligare (večinoma dokončati) ac paene tollere (odstraniti, odpraviti) Ci., belli commercia Turnus sustulit V. je naredil konec, je ustavil, colloquium tolli C. se onemogoča; od tod tudi (v mislih) odpraviti (odpravljati), odmisliti (odmišljati), izvze(ma)ti, ne upoštevati: amicitiam e mundo Ci., sublatā benevolentiā Ci., tollere deos Ci. tajiti; pesn.: tollere clivum mensae O. odpraviti nagnjenost mize, poravnati mizo.
c) z dolgim besedičenjem čas prebi(ja)ti, zapraviti (zapravljati): diem, tempus Ci.
d) uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), razdeti, razdejati (razdevati), (po)rušiti, iztrebiti (iztrebljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), izkoreniniti (izkoreninjati), (iz)brisati: Carthaginem Ci., stirpem sacrum Teucri V., memoriam alicuius rei Ci., nomen ex libris Ci. izbrisati, mendum scripturae Ci. izbrisati, popraviti; occ. odpraviti (odpravljati), ukiniti (ukinjati), ovreči (ovrgavati), preklicati (preklicevati), razveljaviti (razveljavljati): decemviralem potestatem, reges Lacedaemoniorum N., comitia L., legem Ci., dictaturam funditus e re publica Ci., sublato Areopago Ci.; dvoumno: sustulit pariter ipsosque nefasque O. jih je povzdignil do neba in prepovedal zločin.

Opomba: Pf. tollī Pers. (4, 2), tollērunt Isid., tollisse Ulp. (Dig.); pf. tulit Suet.; plpf. tulerat Suet. (le v reklu filium ali liberos ex aliquā tollere).

tornillo moški spol vijak; vojska ubežništvo, dezerterstvo

tornillo sin fin brezkončen vijak, sveder
tornillo de Arquímedes vodni vijak
prensa de tornillo vijačna svora
apretarle a uno los tornillos (fig) koga v kozji rog ugnati
le falta un tornillo (fig) manjka mu eno kolesce, ni čisto pri pravi pameti

traer* prinesti, nositi, na sebi imeti, pri sebi imeti, s seboj voditi, v rokah imeti, ravnati z, (pri)siliti, pripraviti (do); pritegniti, k sebi vleči; povzročiti

traer beneficio prinašati korist
traer un ejemplo navesti primer
traer origen de izvirati iz
traer puesto nositi (npr. obleko)
traer perjuicio škodljiv biti
traer y llevar opravljati, klepetati
traer a mal slabo ravnati z, mučiti
traer a la memoria v spomin priklicati, spomniti na
traer a uno al retortero (ali de acá para allá) (fig) nobenega miru komu ne dati
traer entre manos a/c nekaj v rokah imeti, nekaj snovati, nameravati
traer por consecuencia imeti za posledico
lo traigo bien estudiado dobro sem to preštudiral, to dobro obvladam
eso me trae preocapado to me skrbi
eso me trae convencido to me prepričuje
eso le trae perdido to ga uničuje
traerse obleči se; obnašati se
ese asunto se las trae to je presneta zadeva
es una pieza que se las trae to je presneto težko (npr. glasbena kompozicija)
¿qué se traerá ese hombre? kaj ima ta človek za bregom?

trapelare¹ v. intr. (pres. trapelo)

1. pronicati:
il sole trapela da uno spiraglio sonce pronica skozi režo

2. pren. pricurljati, priti na dan:
nonostante la grande segretezza sono trapelati vari particolari della faccenda kljub veliki tajnosti so o aferi pricurljale na dan razne podrobnosti

trapo moški spol cunja; jadro; rdeča ruta bikoborcev; bikoborčev plašč

a todo trapo s polnimi jadri, na vso moč
poner a uno como un trapo koga grobo ozmerjati
soltar el trapo v smeh (jok) bruhniti
los trapos de cristianar (fam) gala obleka

tras po; (zadaj) za

tras mucho tiempo po dolgem času
tras (de) sí za seboj
tras de (zadaj) za; ne glede na to, da; ne samo ... temveč tudi
uno tras otro eden za drugim
andar tras a/c stremeti za, potegovati se za
andar tras de alg. iti za kom

trascantón moški spol vogelni kamen, odrivač

dor trascantón a uno skriti se za vogelni kamen

trí | tríje numer.

1. tre:
korakati po tri in tri marciare in file per tre
delati v treh izmenah lavorare in tre turni
čakati do treh aspettare fino alle tre
drama v treh dejanjih dramma in tre atti
tri dimenzije le tre dimensioni
šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)

2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
lingv. tri pike puntini
rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
PREGOVORI:
za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium