Franja

živ¹ (-a, -o)

1. (pri življenju) lebend, am Leben, lebendig
ves živ lebensfrisch
živ in zdrav blutlebendig
komaj še živ figurativno mehr tot als lebendig
biti živ am Leben sein
ostati živ am Leben bleiben
svoj živ dan/ vse žive dni mein/sein/ihr … Lebtag
figurativno živ krst ni/ne keine Menschenseele, keine lebende Seele, kein Hund
brez žive duše (zapuščen) menschenleer
živa oseba der Lebende ( ein -r), die Lebende
izvlačenje/reševanje živega ponesrečenca die Lebendbergung
pri živem telesu zgoreti ipd.: bei lebendigem Leibe
pustiti živega am Leben lassen

2. figurativno (utelešen) lebend, wandelnd, leibhaftig
živ hudič der leibhaftige Teufel
živ mrlič ein lebender/wandelnder Leichnam, eine lebende/wandelnde Leiche
živ obup! es ist zum Verzweifeln!

3. (živahen) lebhaft, lebendig, (kot živo srebro) otrok: quecksilbrig; (aktiven) regsam; ulice: (poln življenja) belebt; barva: lebhaft, leuchtend
živih barv farbenfreudig, bunt
biti živ kot živo srebro: Quecksilber im Leib haben
živ nemir otrok: der Irrwisch

4.
živ jezik lebende Sprache, gesprochene Sprache
živa nemščina das gesprochene Deutsch
živa beseda das gesprochene Wort

5.
vojska živa sila die Mannschaft
številčna moč žive sile die Mannschaftsstärke
| Lebend- (teža das Lebendgewicht, živina das Lebendvieh, cepivo, vakcina der Lebendimpfstoff, rojstvo živega otroka die Lebendgeburt)
živi svet die Lebewelt
živa stvar das Lebewesen, die Kreatur
živa veja der Grünast
živa veriga die Menschenkette
živo bitje das Lebewesen, drobno: Kleinlebewesen
vse živo alles Mögliche, ljudje: alle möglichen Leute
živo se spominjati česa (etwas) lebhaft in Erinnerung haben ➞ → živa meja, živo bitje

živálski animal(-); bestial; animal-like; figurativno brutal, brutish, (zverinski) bestial, beastly

živálska basen (animal) fable
živálski krog astronomija zodiac
živálsko oglje animal charcoal
živálski svet animal world, fauna, pl -s, faunae
živálska vrsta species of animal
živálski vrt zoological gardens pl (ali garden); pogovorno zoo

živálski animal ; figurativno bestial, brutal

živalski krog (astronomija) zodiaque moški spol
živalsko oglje noir moški spol animal
živalski vrt jardin moški spol zoologique
živalski svet monde moški spol (ali règne moški spol) animal

živálski animal ; (surov) bruto ; (poživinjen) animalizado, bestializado

živalski krog (astr) Zodíaco m
živalsko oglje carbón m animal
živalski vrt jardín m (ali parque m) zoológico
živalski svet reino m animal

življenjsk|i¹ [ê] (-a, -o) (življenja/za življenje) Lebens- (ciklus der Lebenszyklus, cilj das Lebensziel, drug der Lebensgefährte, eliksir das Lebenselixier, gon der Lebenstrieb, ideal figurativno das Lebensideal, krog der Lebenskreis, nazor die Lebensauffassung, die Lebensanschauung, die Lebenseinstellung, svet die Lebenswelt, odnosi Lebensbeziehungen; partner der Lebenspartner, pogoj die Lebensbedingung, pogum der Lebensmut, pojav die Lebenserscheinung, položaj die Lebenslage, proces der Lebensvorgang, prostor der Lebensraum, ritem der Lebensrhythmus, smoter der Lebenszweck, standard der Lebensstandard, stil der Lebensstil, princip das Lebensprinzip, črta die Lebenslinie, filozofija die Lebensphilosophie, funkcija die Lebensfunktion, luč das Lebenslicht, maksima die Lebensmaxime, modrost die Lebensweisheit, naloga die Lebensaufgabe, navada die Lebensgewohnheit, oblika die Lebensform, okoliščina der Lebensumstand, partnerica/družica Lebenspartnerin, prilika/priložnost die Lebenschance, situacija die Lebenslage, skupnost die Lebensgemeinschaft, slika das Lebensbild, sposobnost die Lebenstüchtigkeit, sreča das Lebensglück, usoda das Lebensschicksal, vsebina der Lebensinhalt, zahteva der Lebensanspruch, združba biologija die Lebensgemeinschaft, zgodba Lebensgeschichte, izkušnje množina die Lebenserfahrung, potrebe der Lebensbedarf, razmere die Lebensverhältnisse množina, delo das Lebenswerk, die Lebensarbeit, občutje das Lebensgefühl, obdobje der Lebensabschnitt, okolje die Lebensumwelt, pravilo die Lebensregel, zavarovanje die Lebensversicherung)
življenjski smisel der Sinn des Lebens

župnijsk|i (-a, -o) pfarrlich, pfarreilich, Pfarr- (arhiv das Pfarrarchiv, svet der Pfarrgemeinderat, upravitelj der Pfarrverweser, urad das Pfarramt, cerkev die Pfarrkirche, šola die Pfarrschule)

ἄ-βατος 2 (βαίνω) 1. brezpoten, nehoden, neprehoden (reka). 2. nedostopen, svet (kamor ne sme nihče stopiti) ψυχή čist, nedolžen – τὰ ἄβατα posvečen kraj, svetišče.

ἄ-βροτος 3 in 2 ep. poet. neumrljiv, brezsmrten; božanski, svet.

ᾰ̓γᾰθός 3 [adv. εὖ – comp. ἀμείνων, βελτίων, κρείσσων, λωίων, λῴων; ep. poet. ἀρείων, βέλτερος, λωίτερος, φέρτερος – sup. ἄριστος, βέλτιστος, λώιστος, λῷστος; poet. βέλτατος, φέρτατος, φέριστος] 1. o osebah: dober, vrl, hraber, pošten, plemenit, pripraven, zmožen (τέχνην, εἰς, πρός, κατά τι, ἔν τινι); βοήν: vrl vikač ali klicar; v nagovoru: ὠγαθέ dragi moj; οἱ ἀγαθοί plemenitaši, aristokrati; καλός κἀγαθός korenjak in poštenjak, vzor moža. 2. o stvareh: dober, koristen, τινός za kaj, proti čemu, srečen (βίος), rodoviten (χώρα), ugoden (ὄναρ); ἀγαθὰ πράγματα ugoden položaj, sreča, dragocenosti. 3. subst. τὸ ἀγαθόν dobro, korist, dobrota, sreča; pl. dobrine, vrline; zaloga, (bojni) živež, plen; sladčice; ἀγαθὰ φρονέων dobrohoten, dobro misleč, εἰς ἀγαθόν, ἐπ'ἀγαθῷ v blagor (korist, prid), v dobrem namenu; εἰς ἀγαθὰ πείθεσθαι dober svet poslušati, ἀγαθὰ εὑρίσκομαι najdem milost.

ἅγιος (ᾰ) 3 (ἅγος, τό) 1. posvečen, svet, čist; τὸ ἅγιον svetišče, tempelj; τὰ ἅγια ἁγίων najsvetejše NT. 2. častitljiv.

ἁγιστεύω (ἁγίζω) 1. posvečujem. 2. sem svet; βιοτὰν ἁγιστεύει njegovo življenje je čisto.

ἁγνός 3 (ἅγιος) 1. svet, posvečen, častit; χῶρος οὐχ ἁγνὸς πατεῖν, kraj, kamor ne sme nihče stopiti. 2. a) neomadeževan, čist, nedolžen, pobožen, δέμας ἁγνὸν ἴσχω zdržujem se; b) očiščujoč, očiščen. – adv. ἁγνῶς ἔχω sem nedolžen, brez greha.

ἄ-θικτος 2 (θιγγάνω) 1. nedotaknjen, čist, ἄθικτος ἡγητῆρος brez vodnika. 2. nedotičen, posvečen, svet.

αἰών, ῶνος, ὁ [acc. tudi αἰῶ] (αἰεί) ep. poet. čas, doba življenja, življenje, usoda, večnost; αἰ. διάγειν prebiti življenje; pl. svet, posvetnjaki, duh časa NT.

ἀ-κῑ́νητος 2 (κινέω) 1. nepremaknjen, nepremičen, stanoviten; (τάφος) nedotaknjen, nepoškodovan; βαίνω ἐξ ἀκινήτου ποδός grem ne premaknivši noge = umrjem. 2. česar se ne smemo dotekniti, svet, prepovedan, nedotičen.

ἀμβρόσιος 3 in 2 ἄμβροτος 2 ep. poet. (ἀ priv. + βροτός) nesmrten, božji, božanstven; svet (νύξ), ambrozijski, vzvišen.

ἀ-μῐ́αντος 2 (μιαίνω) neoskrunjen, čist, neomadeževan, svet NT.

ἀνα-κοινόω 1. act. sporočam, javljam, pravim komu kaj τινί τι; vprašam za svet περί τινος. 2. med. a) posvetujem se s kom o čem, pogovarjam se s kom τινὶ περί τινος; b) ἀνακοινοῦται (ὕδωρ) τινί izteka se v kaj.

ἄ-ρρητος 2 in 3 1. neizgovorjen, nepovedan, zamolčan, neznan. 2. kar se ne sme povedati, nedopoveden; a) skriven, tajen, svet; ἱερά misteriji (tajna služba božja), prepovedan; b) ostuden, strašen, grozovit.

ἀ-στιβής 2 ἄ-στιβος 2 poet. (στείβω) kamor se ne more ali ne sme stopiti, nedostopen, nepristopen, nehoden, brezpoten, svet.