obrít rasé
dobro, slabo obrit bien, mal rasé
gladko obrit rasé de prés
sveže obrit rasé de frais
Zadetki iskanja
- obrníti tourner, retourner
obrniti nazaj rebrousser chemin, retourner en arrière (ali sur ses pas)
obrniti pogovor na (figurativno) détourner la conversation sur
obrniti komu hrbet tourner le dos à quelqu'un
obrniti obleko retourner un vêtement
obrniti vse na glavo (figurativno) mettre tout sens dessus dessous
obrniti pogled proti hiši tourner le regard vers la maison
obrniti se (z vozilom, letalom) virer, faire un virage
obrniti se nazaj se retourner
obrniti se na koga s'adresser à quelqu'un, faire appel à quelqu'un, avoir recours à quelqu'un
obrniti se na desno, na levo tourner à droite, à gauche
obrniti se na bolje s'améliorer
obrniti se na slabše prendre une mauvaise tournure, empirer
prosimo, obrnite (list)! T.S.V.P. (tournez, s'il vous plaît!)
vse v slabo obrniti tourner tout en mal
obrniti se stran se détourner
okna so obrnjena na vrt les fenêtres donnent sur le jardin - obrn|iti se3 (-em se) obračati se situacija, vreme: sich ändern; vreme: umschlagen
figurativno obrniti se v dobro/slabo sich zum Guten/Schlechten wenden, einen guten/schlechten Verlauf nehmen - obrodíti to bear fruit
bogato obrodíti to crop heavily
letina, žetev je dobro obrodila letos the crop has been plentiful this year, the harvest has turned out well this year
to drevo dobro (slabo) obrodi this tree is a good (a poor) fruiter - ȍbr̄t m, òbrt m
1. obrt: zlatarski obrt; kućni obrt domača obrt; sloboda -a
2. obrat, vrtljaj: točak ima stotinu -a na minutu, na minut
3. preobrat: poslije rata nastao je velik obrt u životu ljudi
4. obtok: obrt novca, kapitala
5. promet: godišnji obrt preduzeća, poduzeća
6. izraz, fraza: jezik pun obrta iz raznih oblasti ljudskog života
7. pogon: pustiti u obrt
8. stvari su uzele rdav obrt stvari so se začele slabo razvijati - òburiti -īm
I. nastati viharno vreme: uputili su se svojim kućama dok nije oburilo
II. oburiti se
1. gl. oburiti I.: nije kao lani žito, biće berićetno, samo da se ne oburi žito dobro kaže, samo da ne pride slabo vreme, burja - obžalováti regretter, déplorer, être désolé (ali navré) de; se repentir
to boste obžalovali! vous le regretterez!
obžalovati izgubo prijatelja déplorer la perte d'un ami
obžalovati svoje slabo vedenje se repentir de sa mauvaise conduite
obžalujemo, da ne moremo sprejeti vaše ponudbe nous regrettons (ali nous sommes au regret) de ne pouvoir accepter votre offre - oculātus 3 (oculus)
1. ki ima oči, okat: oculatus duobus luminibus Cass., Cherubini per totum corpus oculati sunt Hier.; occ. videč: Clodius male oculatus Suet. slabo videč, slaboviden, brljav, deus oculatior Tert. bolje videč, inspectio o. Arn. s svojimi očmi, o. testis Pl. priča, ki je videla na lastne oči, očividec (naspr. auribus testis).
2. viden, očiten, v oči bodeč, opazen: quam oculatissimo loco Plin., oculatā die vendere Pl. na viden (plačilni) dan = za gotov denar (naspr. caecā die emere). - odre|zati2 [é] (-žem)
dobro/slabo odrezati gut/schlecht abschneiden; gut/schlecht wegkommen
dobro odrezati denarno: einen guten Schnitt machen - odrézati to cut off (ali away), to chop off (ali away), (skrajšati) to dock
odrézati komu roko, nogo to amputate someone's arm, leg
odrézati se (hitro odgovoriti) to answer promptly
dobro (bolje) se odrézati to do well (better)
slabo se odrézati to do badly, to come off a loser
najslabše se odrézati to get the worst (of it) - odrézati cortar ; (voj) (taktično) copar, aislar ; (lase, kupon) cortar ; (ud) amputar
odrezati komu pot ponerse por medio, atravesarse a alg en el camino
dobro se odrezati pri zadevi salir bien (ali airoso) de un asunto, salir bien librado de un asunto
slabo se odrezati salir mal (ali malparado) (pri zadevi de un asunto)
odrezati pri korenini cortar a cercén
odrezati glavo komu cortar la cabeza a alg - odre|zati se [é] (-žem se)
1. schlagend antworten
2.
dobro/slabo se odrezati gut/schlecht abschneiden; gut/ schlecht wegkommen; (narediti dober/slab vtis) eine gute/schlechte Figur machen
dobro se odrezati (blesteti) glänzen, z odgovorom: glänzend antworten - off1 [ɔ(:)f] prislov
1.
(smer, večinoma v zvezi z glagoli) stran, proč (he rode off odjahal je)
2.
oddaljenost (krajevno in časovno) od tu, od tod; od sedaj (far off daleč, a month off čez en mesec)
3.
od, proč, dol, raz (off with your hat odkrij se)
4.
ugasnjen, izklopljen, zaprt (radio, luč, plin itd.)
5.
prekinjen, končan, razprodan (the bet is off stava ne velja več, the whole thing is off vse je padlo v vodo, oranges are off pomaranč ni več)
6.
(dela) prost (to take a day off vzeti si prost dan)
7.
čisto, do kraja (to drink off vse izpiti, to sell off razprodati)
8. ekonomija
(trg) medel, slab (the market is off)
9.
ne sveže, pokvarjeno (hrana)
10. šport
ne v formi
11. ameriško
v zmoti (you are off on that point motiš se v tem)
12.
Razno:
be off!, off you go!, off with you! odidi, proč s teboj!
to be off oditi, motiti se, biti prismojen (navadno a little off), biti odpovedan
to be well (badly) off biti dobro (slabo) situiran
to break off negotiations prekiniti pogajanja
to call off odpovedati (sestanek)
to cast off zavreči
to kill off vermin pokončati mrčes
on and off tu in tam
10 per cent off 10 procentov popusta
right off, straight off takoj
to see s.o. off spremiti koga, ki odpotuje
to take off vzleteti(letalo)
how are you off for? kako si kaj z (denarjem)? - off3 [ɔ(:)f] pridevnik
bolj oddaljen; stranski (ulica)
figurativno postranski; desni (konj, stran česa, stran pri kriketu); prost (dan); slabši od običajnega
(tudi ekonomija) manjvreden, slabše kakovosti, ki ne ustreza (off size)
neverjeten; nesvež (sadje)
an off chance slabo upanje, majhna verjetnost
on the off chance na slepo srečo
off colour slabše barve (dragulj), bled, nezdrav (človek)
off day prost dan, figurativno slab dan
off guard nepazljiv, nečuječ, nepripravljen
in one's off o prostem času
off season slaba sezona
britanska angleščina the off side of the road desna stran ceste, bolj oddaljena stran - office [ɔ́fis] samostalnik
služba, zaposlitev, opravilo, dolžnost, urad, pisarna, poslovalnica; ministrstvo
ekonomija filiala, podružnica
ekonomija zavarovalno društvo; usluga
cerkev oficij, verski obred
britanska angleščina, množina gospodarska poslopja
britanska angleščina, sleng namig
britanska angleščina Home Office notranje ministrstvo
britanska angleščina Foreign Office ministrstvo za zunanje zadeve
to be in office biti na vladi
to come into office priti na vlado, nastopiti službo v ministrstvu
Holy Office inkvizicija
britanska angleščina booking office blagajna za vozovnice
box office blagajna za vstopnice
sleng to give s.o. the office namigniti komu
sleng to take the office razumeti namig
good office ljubeznivost
good offices dobra dela, pomoč
to hold office službovati
to resign (ali leave) one's office odpovedati službo
to take (ali enter upon) office nastopiti službo, sprejeti ministrstvo
to do s.o. a good (bad) office storiti komu (slabo) uslugo
ill office grdo ravnanje
the last offices pogrebni obred
to perform the last offices to izkazati komu zadnjo čast
Office for the Dead črna maša
divine office brevir - ógenj fire; (plamen) flame, blaze; (požar) conflagration; (na prostem, kres) bonfire; vojska fire, firing; (za cigareto) light; figurativno (navdušenje) enthusiasm; (vnema) ardour, zeal, passion, heat
pri ógnju at the fire
óg! vojska fire!
z ógnjem in mečem with fire and sword
bengalični ógenj Bengal lights pl
med dvema ógnjema (figurativno) between the devil and the deep blue sea, between the hammer and the anvil
v ógnju (v plamenih) ablaze
pri počasnem, slabem ógnju on a slow fire
božja sodba z ógnjem zgodovina ordeal by fire
odporen proti ógnju fireproof, fire-resistant
križni ógenj vojska cross fire
umetni ógenj (display of) fireworks pl
varen pred ógnjem fire-resistant, fire-resisting, fireproof
nepretrgan ógenj vojska sustained fire
uničevalen ógenj withering fire
metalec ógnja vojska flamethrower
osvetljen od ógnja firelit
ustavitev ógnja vojska cessation of fire
oboževalec ógnja fire worshipper
bil je ves v ógnju (figurativno) he was glowing with enthusiasm
biti pod težkim ógnjem vojska to be under (ali exposed to) heavy fire
biti ves v ógnju za (figurativno) to be fired (ali to be ablaze) with enthusiasm for; to be enthusiastic about
kjer je dim, je tudi ógenj there is no smoke without fire
opečen otrok se boji ógnja a burnt child dreads the fire
dajte mi malo ógnja, prosim may (ali can) I have a light, please?
imate ógenj? have you got a light?, do you have a light?
vas smem prositi za ógenj? may I ask you for a light?, (pogovorno) got a match, please?
óg slabo gori the fire is going out
koncentrirati óg vojska to concentrate one's fire
iti skozi óg za koga (figurativno) to go through fire and water for someone, to go through a great deal for someone
iti po kostanje v óg za koga to pull someone's chestnuts out of the fire
igrati se z ógnjem to play with fire, (figurativno) to play with sharp (ali edged) tools
ógenj je izbruhnil a fire broke out
kuhati na ógnju to cook on a (ali on an open) fire
naložiti premog na ógenj to put coal on the fire
biti izpostavljen težkemu ógnju vojska to be exposed to heavy fire
odpreti (začeti) ógenj vojska to open fire
podpihati ógenj to fan the flame
ógenj poide (je pošel) the fire goes out (has gone out, is out)
izkresati ógenj to strike fire
pogasiti ógenj to put out (ali to extinguish) a fire
napraviti (prižgati) ógenj to make (to light, to kindle) a fire, ZDA to fix a fire
podrezati ógenj to make up the fire, to poke (ali to stir) the fire, to stoke up the fire
prili(va)ti olje na ógenj (figurativno) to add fuel to the fire, to pour oil on the fire
še naložiti na ógenj to replenish the fire
kot ógenj (hitro) se razširiti to spread like wildfire
ógenj je uničil tovarno the factory has been destroyed by fire
ustaviti ógenj vojska to cease fire
ustavi ógenj! (vojaško povelje) hold your fire!, cease firing!
vzdrževati ógenj to keep the fire going
vzeti pod ógenj vojska to fire at
zajeziti ógenj to bank up the fire
zavarovati proti ógnju to insure against fire - ohránjen conservé, entretenu, en bon état, en bonne condition
on je dobro ohranjen il est bien conservé (ali entretenu)
ta plašč je dobro ohranjen ce pardessus est en bon état (ali en bonne condition)
slabo ohranjen en mauvais état, en mauvaise condition, mal entretenu - ohránjen
dobro ohranjen bien conservado (tudi o starejših osebah); en buen estado, en buenas condiciones
slabo ohranjen deteriorado, en mal estado, en malas condiciones - oído
jamás visto ni oído nezaslišan
oído m sluh; (notranje) uho
oído tardo naglušnost
oído fino tenkoslušnost
decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
eso suena mal al oído to se slabo sliši
tener el oído duro naglušen biti
tocar de oído (gl) igrati po posluhu
tardo, duro de oído naglušen
aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
dar oídos (a) koga poslušati
hacer oídos sordos (a) ne poslušati
hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
llegar a oídos (de) na ušesa priti
soy todo oídos sama ušesa so me
prestar oídos poslušati
me suenan los oídos v ušesih mi zveni
taparse los oídos ušesa si mašiti
zumbido de oídos šumenje po ušesih - ōlla -ae, f (stlat. aulla, aula; prim. aula1) pisker, lonec: Varr. ap. Non., Ci. ep., Col., Iuv., Hier. idr.; preg.: ipsa olera olla legit Cat. lonec si zbira sam svoje zelje = vsakdo stori (ravna), kakor pač more (zna), olla male fervet Petr. v loncu slabo vre = slabo kaže s stvarjo, zadeva gre napačno, stvar se je začela kaziti.