Franja

vlečenj|e [é] srednji spol (-a …) das Ziehen; tehnika das Ziehen (globoko Tiefziehen, mokro [Naßziehen] Nassziehen, palic Stangenziehen)
šoba za vlečenje die Zugdüse
postopek z vlečenjem skozi šobe das Düsenziehverfahren
figurativno vlečenje za nos die Nasführung

vléči (vléčem)

A) imperf. ➞ vlačiti

1. tirare:
vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
vleči črto tirare una linea

2. trascinare, strascicare:
težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

4. mettersi, vestirsi:
vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

5. gastr. stendere (la pasta)

6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

7. tirare, fumare:
vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
vleči sapo vase inspirare l'aria

8. (sesati, piti) succhiare, bere:
vleči dudo succhiare il ciucciotto

9. (pihati) soffiare:
hladno vleče soffia un vento freddo

10. (odvajati dim) tirare:
dimnik dobro vleče il camino tira bene

11. pren. dilungare:
vleči s poročilom dilungare la relazione

12. attirare, attrarre:
morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

13. (varati) ingannare; pog. fregare:
zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

15. vleči na tendere a:
vleči na sivo tendere al grigio

16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

17. metal. trafilare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
pren. dreto vleči russare, ronfare
pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vleči na uho origliare
pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
vleči po tržaško parlare triestino
žarg. motor vleče il motore tira
obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
tukaj vleče qui c'è giro d'aria
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

1. strascicare:
obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

3. prolungarsi, trascinarsi:
spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

4. stendersi:
vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

5. impegnarsi, battersi per:
vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto

vléči tirar (za de) ; arrastrar ; (ladjo) remolcar, llevar a remolque ; (ladjo, čoln, z brega) sirgar

vleči dobiček iz sacar provecho (ali ganancia) de
vleči koga za roko (za lase, za ušesa) tirar del brazo (de los cabellos, de la oreja) a alg
vleči cigareto dar chupados al cigarillo
vleči na kopno (čoln) arrastrar a tierra
k sebi kaj vleči atraer (hacia sí) a/c
vleči poglede nase atraer las miradas
vleči pozornost nase llamar la atención
kvišku vleči alzar, elevar; (o pipi, peči, cigari itd.) tirar
vleči koga na svojo stran atraer a alg a su bando
vleče (prepih je) hay corriente (de aire)
vleče skozi okno el aire se vuela por la ventana
na uho vleči estar de escucha, aguzar el oído
ta barva vleče na modro este color tira a azul
ta gledališka igra vleče esta obra tiene gran éxito de público (ali tiene gran aceptación)
vleči se (zadeva) demorarse, tardar en resolverse
vleči se za kaj pedir a/c, solicitar a/c, aspirar a a/c, tratar de obtener a/c

vodíti (iti prvi) to lead, to go first; to lead the way; to take the lead; to conduct; (upravljati) to manage, to direct, to be the manager; to control; to boss; to run; (ladjo) to pilot, to steer

vodíti v modi to set the fashion
vodíti ples to lead the dance
vodil nas je skozi pravi labirint ulic he guided us through an absolute labyrinth of streets
pes je vodil slepca the dog was leading the blind man
pustí se vodíti od žene he lets his wife manage him
vodíti s 3 goli šport to lead by 3 goals
človeka često vodijo njegove strasti a man is often swayed by his passions
vodíti koga za nos (figurativno) to lead someone up the garden path, to pull someone's leg
vodíti psa na vrvici to lead a dog on the leash
vodíti razpašno življenje to lead a life of debauchery
vodíti v skušnjavo to lead into temptation
vodíti vojno z... to make war on..., to wage war with...
cesta vodi v X. the road leads to X.
vodíti pogajanja to be in negotiation
vodíti v teku (preteči druge) to get ahead of, to outstrip
kdo vodi (v teku, šport) who is ahead?
vodíti posle to manage, to run a business
on vodi vse (pogovorno) he runs the whole show
kam to vodi? what are we coming to?
to ne vodi nikamor that gets us nowhere
to lahko daleč vodi that could take us a long way
vodíti knjige ekonomija to keep the books
vodíti sestanek (sejo, zborovanje) to be in the chair, to (take the) chair, to preside over a meeting
kdo je vodil sestanek? who presided over the meeting?, who was in the chair?
dejavnosti, zadeve to conduct activities, affairs
vodíti družbene odnose to manage a society's affairs
vsa pota vodijo v Rim all roads lead to Rome

voilà [vwala] préposition tam je (sta, so)

me voilà tu sem
voilà 3 ans qu'il est mort tri leta je že, kar je umrl
le voilà qui vient pravkar prihaja
voilà une idée! kakšna ideja!
voilà pourquoi zato, zategadelj
voilà tout to je vse
nous y voilà! sedaj pa imamo!
vous y voilà! uspeli ste!
voilà bien parler to se pravi dobro govoriti!
voilà ce que c'est que de ... tako se zgodi, če ...
vous voilà arrivés prišli ste torej, tu ste torej
je me suis sauvé par la fenêtre, et voilà zbežal sem (rešil sem se) skozi okno, in to je vse (nič drugega ni bilo)

voir* [vwar] verbe transitif videti; imeti razgled (sur na), paziti (à na), skrbeti (à za); brigati se (à za); zagledati, opaziti; ugotoviti; obiskati, sprejeti (obisk)

se voir videti se, sestajati se, obiskovati se
voir à l'œil nu videti z golim očesom
voir de ses propres yeux videti na lastne oči
peut-on voir M. X.? bi lahko govoril z g. X.?
aller, venir voir quelqu'un iti, priti koga obiskat
j'ai été le voir obiskal sem ga; bil sem pri njem
voir le médecin iti k zdravniku
voir beaucoup de monde obiskovati mnogo ljudi, delati mnogo obiskov
faire voir pokazati
se faire voir pokazati se
se faire bien voir priljubiti se
en faire voir à quelqu'un (de toutes les couleurs) grdó jo komu zagosti, komu hude skrbi povzročati, slabo ravnati s kom, mučiti koga
laisser voir dati videti; ne prikrivati
je ne peux pas le voir (en peinture) (familier) (še naslikanega) ne morem videti, ne trpim ga, zoprn mi je
j'y vois clair že vem, pri čem sem (kako je s stvarjo)
vous n'avez rien à y voir to vas nič ne briga
n'y voir que du feu niti besede ne razumeti
n'y voir goutte nič ne videti
c'est à voir to je treba premisliti
voir tout en beau videti vse rožnato
je ne le vois pas du tout en médecin ne morem si ga predstavljati kot zdravnika
voir le jour zagledati luč sveta
ne pas voir plus loin que le bout de son nez (figuré) ne videti ped pred nosom
voir la mort de près zreti smrti v obraz
voir en rose skozi rožnata očala gledati
voir les choses en noir biti pesimist
ne rien voir que par le trou d'une bouteille (figuré) biti zelo zabit, butast
voir venir (figuré) (samo) čakati; premisliti si kaj; spregledati (quelqu'un koga)
je vous vois venir že vidim, kaj nameravate
voyons! no, no! torej! nehaj že s tem! nobenih neumnosti!
voyons les venir počakajmo, kaj (še) bo
j'en ai vu bien d'autres sem še kaj drugega doživel
on aura tout vu to je že višek! še to!
c'est tout vu to je enkrat za vselej opravljeno
cela n'a rien à y voir (à voir avec cette affaire) to s tem nima nobenega opravka
cela se voit tous les jours to ni nič posebnega (novega)
cela ne s'est jamais vu kaj takega pa še ne
voir de loin (figuré) predvidevati
ne point se voir slabo se razumeti (med seboj)
verra qui vivra bomo videli

vojni zločinec stalna zveza
(kršilec pravil vojskovanja) ▸ háborús bűnös
Skozi leta je Serchuk večkrat obiskal Evropo, da bi pričal na sojenjih nacističnim vojnim zločincem. ▸ Szercsuk az évek során többször Európába látogatott, hogy tanúskodjon a náci háborús bűnösök tárgyalásain.

volvō -ere, volvī, volutum (indoev. baza *u̯elH- vrteti, viti, valiti; prim. skr. válate vrti se, obrača se, valitaḥ obrnjen, upognjen, ūrṇṓti, vr̥ṇṓti (on) odeva, zagrinja, ogrinja, obkroža, obdaja, valliḥ, vallī ovijalka (rastl.), valanam ukrivljanje, valovanje, ūrmíḥ val, gr. εἰλύω valim, odevam, ovijam, ἐλίσσω [iz *Ƒελίσσω] valim, vrtim, ἕλιξ z(a)vit, lat. volva, volūmen [= gr. εἴλυμα], volūta, volūtiō, volūtātus, sl. valiti, valiti se, val, lit. vélti, veliù valjati sukno, got. waltjan valiti se, stvnem. welzan = nem. wälzen, stvnem. walzan = nem. walzen, wälzen, got. wullan = stvnem. wallan = nem. wallen, stvnem. wëlla, wulsta = nem. Welle, Wulst)

1. (z)valiti, zavaliti, valjati, prevaliti, (za)kotaliti, (za)kotati, (za)sukati, (za)vrteti, spraviti (spravljati) v krožno gibanje, (po)gnati v vrtinec, (z)vrtinčiti, obrniti (obračati), preobračati, viti, zvi(ja)ti, (po)trkljati, strkljati, zatrkljati, (po)takljati: saxum ingens ali grandia saxa V., saxa glareosa L., Sisyphus est illic saxum volvensque petensque O., saxa in proximos volvere S., undae volvere magno murmure saxa solent O., volvere harenas O., vastos ad litora fluctus V., mare V. naprej valiti, procellae … beluas cum fluctibus volvunt Plin., caput alicuius V. okrog valiti, volventes hostilia cadavera S. (pre)obračajoč, pilas volvere Plin. kotaliti, zvijati; pesn. prolept.: (sc. Turnus) semineces volvit multos V. povzroči, da se mnogi valjajo po tleh = mnogo jih povali (podre) na tla; pren.: oculos huc illuc volvere V. oči obračati (metati) sem in tja, oculos volvere per singula V., stupet in Turno corpusque per ingens lumina volvit V. in z očmi meri (premerja) njegovo velikansko telo, (sc. equus) volvit sub naribus ignem V. puha, flammam volvens ore Chimaera Tib. puhajoča, Aetna volvit lapides V. bruha, bljuje, volvere ignem summa ad fastigia V., fumum V. kvišku vrtinčasto valiti ali gnati dim (o zemlji (kot znamenje, da je kraj obljuden)), fumum caligine atrā Lucr.; pass. (večinoma pesn.): volvimur undis V. valovi nas valijo (drevijo) sem in tja, lapis per inane volutus V. zasukan, zavrten (zadegan), Phaëthon volvitur in praeceps O. strmoglavlja, pada, volvitur Ixion O. se vrti (na kolesu), kolo ga vrti, vita populi Romani per incerta maris … cotidie volvitur T. je zaradi raznih dogodkov … na prevesici (v negotovem položaju); pogosto med. valjati se, (z)valiti se, (za)kotaliti se, (za)kotati se, (za)sukati se, (za)vrteti se, obrniti (obračati) se, (za)vrteti se v krogu, vrtinčasto se (za)sukati, viti se, zvi(ja)ti se, (s)trkljati se: (sc. sues) toti ut volvantur ibidem (sc. in caeno; gl. caenum) Lucr. idr., volvitur ante pedes Veneris Pr., magister volvitur in caput V. se prekucne (v morje), per colla (sc. equi) volvitur O. se zvali … na tla, curru volvi V. zvaliti se z voza, pars in praecipitīs fossas urguente ruina volvitur V., (sc. anguis) inter vestes volvitur V. se zvija; poseb. o umirajočih, padlih v boju = valjati se, premetavati se (po tleh), zvaliti se na tla: moribundus volvitur arvis V., volvi humi, fundo in imo V., volvitur Euryalus leto V. se zgrudi umirajoč (mrtev) na tla, permixti caede virorum semianimes volvuntur equi V.; o plešočih = sukati se, vrteti se, plesati (v krogu): occepi denuo hoc modo volvi (v novejših izdajah brez volvi) Pl.; pren.: sol circum terram volvitur Ci., illi qui volvuntur stellarum cursus Ci., cylindrum volvi … putant Ci., cum medio volvuntur sidera lapsu V. ko se zvezde sredi svojega teka v krogu (krožeč) premikajo na nebu, celeri orbe volvitur trochus O., amnis volvitur Cu., V., O., sic volvitur Aufidus H., turbidus amnis per devia praeceps volvitur Sil., quanta cum praecipitatione volvuntur (sc. flumina) Sen. ph., multi Libyco volvontur marmore fluctus V., lacrimae volvontur inanes V. se valijo (tečejo, derejo, se udirajo) zastonj, lacrimae per ora volutae V. tekoče (deroče, udirajoče se) dol po licu, volvuntur per ora lacrimae Hier., flammae per culmina hominum volvantur V., volvitur ater odor tectis V. se vali skozi … ; redko refl.: herba circa arbores se volvens Plin.; pt. pf. v refl. pomenu: tarda volventia plaustra V. počasi se premikajoči, počasi drdrajoči.

2. occ.
a) motati, odvi(ja)ti, odmota(va)ti: filum Varr.
b) knjižne zvitke odvi(ja)ti, razvi(ja)ti = (pre)brati, prebirati, (pre)čitati: libros Catonis Ci., volvendi sunt libri Ci., volvere commentarios Numae L., Tyrrhena retro volvere carmina Lucr.; pesn.: longius volvens fatorum arcana movebo V. odvijajoč knjigo usode jo hočem razkriti …
c) s seboj valiti, kotaliti, valeč odnesti (odnašati): ubi tot Simois correpta sub undis scuta virûm galeasque et fortia corpora volvit V., amnis dat … stragem volvitque sub undis grandia saxa Lucr., fluminis ritu … nunc lapides adesos stirpesque raptas et pecus et domos volventis unā (= secum) H., volvens aliena vitellus H.
d) (v krogu gibaje se) narediti (delati), tvoriti, napraviti (napravljati), ustvariti (ustvarjati): errorem volvere per tortuosi amnis sinūs flexūsque L. sem in tja (križem kražem) bloditi po … , minores volvere … vertices H. tvoriti manjše vrtince, manj se vrtinčiti; kot voj. t.t. orbem volvere tvoriti krog, razviti krog, zavzeti položaj v krogu = držati fronto na vseh straneh (na vse strani): orbem volventes suos increpat L., volventesque orbem nunc … referre pedem, nunc conglobati restare L., equites in spatio exiguo volvunt turmas L. tvorijo s svojimi četami krog.

3. metaf.
a) besede „valiti“ = gladko (tekoče) izrekati, gladko (tekoče) izgovarjati, gladko (tekoče) govoriti: celeriter verba Ci., sententias facile verbis Ci., longissima est complexio verborum, quae volvi uno spiritu potest Ci.; med.: quo melius cadat aut volvatur oratio Ci. da … tem gladkeje teče, da je … tem bolj tekoč.
b) v duhu „sem in tja valiti“ = α) (strastem, čustvom) dajati vzkipeti, gojiti (strasti, čustva), pustiti se ponesti (strastem, čustvom), prepustiti se (strastem, čustvom): scire … ingentes iam diu iras eum in pectore volvere L. da mu … v srcu vre huda jeza, magnos irarum volvere fluctus Lucr., irarum tantos volvis sub pectore fluctus V., volvere curarum tristīs in pectore fluctus Lucr., varias pectore curas volvere Lucan. β) misli, namene ipd. „valiti“ βα) = premotrivati, presojati, ocenjevati, preudarjati, premišljati, premišljevati, razmišljati, razmišljevati, tuhtati, razglabljati, razbirati: inanes cogitationes L., secretas cogitationes intra se Cu., cuncta in ordine animo Pl., omnia animo, bellum in animo L., multa animo, in animo, cum animo suo S., secum (sam pri sebi) multa S., plurima per noctem V., Fauni volvit sub pectore sortem V., bellum adversus nos volvere T. snovati, uperjati; ββ) = revolvere zopet (znova, spet) si predočevati, zopet (znova, spet) si predstavljati: veterum monumenta virorum V.
c) (čas) valiti, točiti, obračati, vrteti v krogu, (času ali stvarem v njem) dati (dajati) teči, omogočiti (omogočati) tek, povzročiti, da se kaj vrti ali obrne ali da kaj preteče (poteče): canentes … noctilucam prosperam frugum celeremque pronos volvere menses H., quo cursu properat saecula volvere astrorum dominus Sen. tr., multa vivendo vitalia saecula volvere Lucr. preživeti, multa virûm volvens durando saecula vincit V. (o drevesu) prebije, prestane, ubi mille rotam volvēre per annos V. ko so dovršile tek tisočih let, ko so tam prebile dobo tisočih let, ko so dopolnile kroženje tisočih let; z meton. obj.: tot volvere casus V. prebiti, doživeti; med. (o času in dogodkih v njem) vrteti se, krožeč preteči (pretekati), (pre)krožiti: in se sua per vestigia volvitur annus V. kroži po svoji sledi, ut idem in singulos annos orbis (krožni tek stvari) volveretur L.; gerundiv volvendus 3 = krožeč, vrteč se: volvenda dies V., volvendis mensibus V. v krožnem teku mesecev; pogosto pt. pr. v refl. pomenu = vrteč se, krožeč: Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O., volventibus annis (gr. περιτελλομένων ἐνιαυτῶν) V., Val. Fl. v krožnem teku let, volventia lustra Lucr.; occ. (o božanstvih in usodi: v krožnem teku časa) določiti (določati), umeriti (umerjati), usoditi (usojati), prisoditi (prisojati), dosoditi (dosojati), nameniti (namenjati): sic fata deûm rex sortitur volvitque vices V., sic volvere Parcas (sc. audierat) V.; v pass.: Cl., eludant … , quibus forte temere humana negotia volvi agique persuasum est Cu., mihi … in incerto iudicium est, fatone res mortalium … an forte volvantur T.

vorbeiführen peljati/voditi mimo; vorbeiführen an Technik pomikati skozi/mimo, vleči mimo; daran führt kein Weg vorbei temu se ne da izogniti

voziti² (vózim) vozilo: fahren, lenken, (ein Fahrzeug) steuern; letalstvo pilotieren; ironično: kutschieren; (dol/ navzdol hinunterfahren, abfahren, gor/navzgor hinauffahren, mimo česa vorbeifahren an, na drugo stran hinüberfahren, nazaj zurückfahren, pod čim durchfahren unter, (eine Straße) unterqueren, skozi kaj durchfahren durch, v kaj einfahren in, drug za drugim [hintereinanderfahren] hintereinander fahren)
voziti avto Auto fahren
voziti kolo [radfahren] Rad fahren
čudno voziti gurken
voziti kočijo figurativno pav: ein Rad schlagen

vožnj|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. die Fahrt (dol Hinunterfahrt, Abfahrt, domov Heimfahrt, gor Auffahrt, Bergfahrt, naprej Vorwärtsfahrt, naravnost Geradeausfahrt, naprej - nadaljevanje vožnje Weiterfahrt, navkreber Auffahrt, Bergfahrt, nazaj Rückfahrt, preko česa Überfahrt, sem Herfahrt, skozi Durchfahrt, s potiskanjem železnica Schiebefahrt, tja, do cilja Hinfahrt, tja in nazaj Hin- und Rückfahrt, v dolino Talfahrt, v napačno smer Falschfahrt, v ovinku Kurvenfahrt, z dovprego železnica Nachschiebefahrt; dolga Fernfahrt, enodnevna Tagesfahrt, izpitna Prüfungsfahrt, mestna Stadtfahrt, nočna Nachtfahrt, z omejeno hitrostjo, počasna Langsamfahrt, polžja Gondelfahrt, posebna Extrafahrt, Sonderfahrt, poskusna Probefahrt, Erprobungsfahrt, Testfahrt, prva Erstfahrt, Jungfernfahrt, prazna - tovornjaka, avtobusa Leerfahrt, za razvedrilo Vergnügungsfahrt, z inštruktorjem Schulfahrt), das Fahren (po desni Rechtsfahren, po levi Linksfahren, mimo česa Vorbeifahren an, v koloni Kolonnenfahren, vštric Nebeneinanderfahren)
vzvratna vožnja das Rückwärtsfahren, der Rückgang, die Rückwärtsfahrt
vožnja v neznano eine Fahrt ins Ungewisse, eine Fahrt ins Blaue
ena vožnja pri prevažanju: eine Fuhre
vožnja s/z … die -fahrt
(z avtobusom Autobusfahrt, Omnibusfahrt, z avtomobilom Autofahrt, z balonom Ballonfahrt, s čolnom Bootsfahrt, Kahnfahrt, z gondolo Gondelfahrt, z ladjo Schiffsfahrt, s parnikom Dampferfahrt, s sanmi Schlittenfahrt, s taksijem Taxifahrt, z vlakom Eisenbahnfahrt, Zugfahrt, Bahnfahrt); po cesti, vodi: die Fahrt auf, das Befahren (von)

2. potnika: die Fahrt (brezplačna Freifahrt, krožna Rundfahrt, na črno Schwarzfahrt)
vozovnica za več voženj der Sammelfahrschein
pravica do brezplačne/proste vožnje die Freifahrtberechtigung

3. voznikova: die Fahrt, das Fahren, das Lenken (eines Fahrzeugs); (način vožnje) die Fahrweise (defenzivna defensive, ofenzivna offensive)
mirna vožnja ruhige Fahrweise
varna vožnja die Fahrsicherheit
avtomobila: das Autofahren
|
… vožnje Fahrt-, Fahr-
(čas/trajanje die Fahrtdauer, die Fahrzeit, hitrost Fahrgeschwindigkeit, kilometer der Fahrkilometer, način die Fahrweise, pravica das Fahrrecht, pravila Fahrregeln množina, prekinitev Fahrtunterbrechung, ruta die Fahrtroute, spretnost die Fahrkunst, stil der Fahrstil, stroški Fahrkosten množina, tehnika die Fahrtechnik, učenje die Fahrschulung, die Fahrausbildung, ura die Fahrstunde)
prepoved vožnje das Fahrverbot (nedeljske vožnje s tovornjaki Sonntagsfahrverbot)
služnost/pravica vožnje pravo das Fahrrecht, das Durchfahrtsrecht, Überfahrtsrecht
smer vožnje die Fahrtrichtung
(obvezna vorgeschriebene, sprememba die Fahrtrichtungsänderung)
pri vožnji bei der Fahrt
napaka pri vožnji der Fahrfehler
občutek pri vožnji das Fahrgefühl
varen pri vožnji fahrsicher
za vožnjo für die Fahrt
nadomestilo za vožnjo der [Fahrgeldzuschuß] Fahrgeldzuschuss
nesposoben za vožnjo fahruntüchtig, fahruntauglich
nesposobnost za vožnjo die Fahruntüchtigkeit, Fahruntauglichkeit
občutek za vožnjo das Fahrgefühl
pas za vožnjo die Fahrspur, die Fahrbahn
(iz nasprotne smeri Gegenfahrbahn)
pripravljenost za vožnjo die Fahrbereitschaft
pripravljen za vožnjo fahrtbereit, fahrbereit, plovilo: seeklar
signal za počasno vožnjo das Langsamfahrsignal
sposoben za vožnjo fahrtauglich, vozilo: fahrtüchtig
sposobnost za vožnjo die Fahrtauglichkeit, vozila: die Fahrtüchtigkeit
varen za vožnjo fahrsicher
vožnje množina Fahrten
vožnje na delo/z dela der Berufsverkehr, Geschäftsverkehr, Pendelverkehr
… voženj Fahrten-
(dnevnik, knjiga das Fahrtenbuch, evidenca der Fahrtennachweis)

vprašljív (-a -o) adj. dubbio, incerto; (negotov) malsicuro, dubbioso; rischioso, arrischiato:
moralno vprašljivo dejanje azione moralmente dubbia
pot skozi sotesko je včasih vprašljiva il passaggio della gola è talora rischioso

vrat|a¹ srednji spol množina

1. die Tür; velika, vežna, dvoriščna, tovarniška: das Tor; (balkonska Fenstertür, Balkontür, cerkvena Kirchentür, desna Rechtstür, drsna Schiebetür, dvižna das Hubtor, Hebetür, Schwingtor, dvojna, dvokrilna Doppeltür, garažna Garagentür, Garagentor, hišna, vhodna Haustür, Haustor, izstopna Ausstiegtür, jeklena Stahltür, kovana železna Gittertor, krilna Flügeltür, kuriščna tehnika Feuertür, leva Linkstür, mestna Stadttor, nakladalna tehnika Ladetür, neprepustna pomorstvo Schottentür, nihajna Schwingtür, Pendeltür, notranja Innentür, oblazinjena Polstertür, pogrezna Falltür, poklopna Klapptür, skedenjska Scheunentor, skladiščna Hallentor, sobna Zimmertür, sprednja Vordertür, stanovanjska Wohnungstür, steklena Glastür, Fenstertür, stranska Seitentür, Nebentür, šolska Schultor, tapetna Tapetentür, tovarniška Werktor, vhodna/hišna Haustor, vhodna Eingangstür, Hauseingagstür, Wohnungseingangstür, Eingangstor, vmesna Verbindungstür, Zwischentür, voznikova Fahrertür, vrtljiva Drehtür, vrtna Gartentor, zadnja Hintertür, zložljiva Falttür, drsna zložljiva Harmonikatür, zunanja Außentür, dvorane Saaltür, iz desk Brettertür, omare Schranktür, prtljažnika Hecktür, sobe Zimmertür, vagona/avtomobila Wagentür, za dostavo Ladetür, za polnjenje Fülltür, za vlaganje tehnika Bedienungstür)
… na vratih Tür-
(gumb der Türknopf, napis das Türschild, veriga die Türkette, zvonec die Türklingel, zavesa der Türvorhang)
zapiralo za vrata der Türschließer, der Zuschlaghinderer
odpiralnik vrat der Türöffner

2. (vhod) der Eingang (tudi pri šotoru); z vratarjem: die Pforte (vhodna Eingangspforte)
figurativno nebeška vrata Himmelspforte
vrata pekla Pforte zur Hölle

3. v ograji, zidu, obzidju: die Pforte (stranska Nebenpforte, trdnjavska skrivna Ausfallpforte); (lesa) das Gatter (tudi šport jahanje), das Lattentor, Gittertor

4. pomorstvo der Einstieg
krmna vrata Heckpforte
premčeva vrata Bugtor
dovozna vrata s klančino die Ladeklappe
(na premcu Bugladeklappe, na krmi Heckladeklappe)

5. pri kočiji ipd.: der Schlag, Kutschenschlag, Wagenschlag

6. tehnika pri jezu: das Tor (dvižna Hubtor, korita Trogtor, zapornična Schleusentor); pri zapornici: die Falle

7.
odprta vrat eine offene Tür (tudi figurativno)
dan odprtih vrat Tag der offenen Tür
zaprta vrat eine verschlossene Tür
ledeniška vrat geografija das Gletschertor
logična vrata avtomatska obdelava podatkov die Gatterschaltung
|
pokazati komu, kje so vrata (jemandem) die Tür weisen, (jemandem) zeigen, wo der Zimmermann das Loch gelassen hat
gledati kaj kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg, stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor

do vrat bis zur Tür
do vrha vrat stoji voda: türhoch

med vrati zwischen Tür und Angel

na vrata an die Tür
potrkati na vrata anklopfen, an die Tür klopfen

na vratih an der Tür
biti kar naprej na vratih (jemandem) die Tür/das Haus/die Bude einrennen

od vrat von der Tür
od vrat (naprej) von der Tür an
od vrat do vrat von Tür zu Tür, von Haus zu Haus (transport : der Haus-zu-Haus-Verkehr)
hoditi od vrat do vrat von Tür zu Tür gehen, Klinken putzen (gehen)

pod vrati unter der Tür (durch)
špranja pod vrati die Türritze

pred vrata vor die Tür
postaviti koga pred vrata (jemanden) hinaussetzen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen

pred vrati vor der Tür
pred mestnimi vrati vor den Toren der Stadt
biti pred vrati vor der Tür stehen, figurativno ins Haus stehen

skozi vrata durch die Tür, bei der Tür (herein)
skozi zadnja vrata figurativno über die Hintertreppe
vdirati skozi odprta vrata offene Türen einrennen
vreči skozi vrata koga (jemanden) an die Luft setzen

z/s … vrati mit … Türen, vozilo: der -türer
(tremi Dreitürer, štirimi Viertürer, petimi Fünftürer), -türig ( dreitürig, viertürig, zweitürig, doppeltürig)
za vrati hinter der Tür
za zaprtimi vrati hinter verschlossenen Türen, unter [Ausschluß] Ausschluss der Öffentlichkeit, nichtöffentlich
zasedanje za zaprtimi vrati die Klausurtagung

vráta (sobna, hišna) door; (vrtna, dvoriščna) gate; (vhod) entrance, doorway; (nogomet) goal

hišna vráta street door, front door
dvokrilna vráta folding door
mestna vráta town gate
steklena vráta glass door, French window
spustna vráta drop door
vrtljiva vráta revolving door, swing door
vzdižna železna vráta zgodovina vojska portcullis
zadnja, zadajšnja vráta back door
zunanja vráta outer door
za zaprtimi vráti behind (ali with) closed doors
smučna vráta sliding door
vráta so zaprta the door is shut (ali closed)
vráta so odprta the door is open, na stežaj wide open
vráta so priprta the door is ajar
vráta so zaklenjena the door is locked
vráta so zapahnjena the door is bolted
vojna je pred vráti war is imminent
zima je pred vráti winter is upon us (ali is at the door)
iti in odpreti vráta (ko pozvoni zvonec) to answer the bell (ali the door, the door-bell)
pokazati komu vráta (figurativno) to show someone the door, to turn someone out of doors
iti ven (noter) skozi zadnja vráta to go in (to go out) by the back door
na stežaj odpreti vráta to throw the door wide open (komu to someone)
na trkanje odpreti vráta to answer the door
vlomiti vráta to force open the door
zaloputniti vráta to slam (ali to bang) the door
zapreti in zapahniti vráta to shut and bolt the door
zapreti komu vráta pred nosom to shut the door in someone's face
vráta so se zaprla the door swung to

vráta porte ženski spol ; (avtomobila, vagona) portière ženski spol ; (pri športu) but moški spol, familiarno bois moški spol množine

pred vratmi à la porte, sur le pas (ali le seuil) de la porte
drsna vrata porte à coulisse (ali coulissante), porte à glissière (ali glissante)
dvojna vrata double porte, contre-porte ženski spol
dvokrilna vrata porte à deux battants
krilo vrat battant moški spol de porte
mrežasta vrata porte grillagée (ali à claire-voie)
nihalna vrata porte oscillante (ali battante)
oblazinjena vrata porte matelassée (ali rembourrée)
sklopna vrata porte basculante
steklena vrata porte vitrée, porte-fenêtre ženski spol
stranska vrata porte latérale, petite porte
tapetna vrata porte dérobée
vetrna vrata porte de tambour
vežna vrata (široka) porte cochère ženski spol
vhodna vrata porte d'entrée
vrtljiva vrata porte tournante (ali pivotante)
zadnja vrata porte de derrière
odpreti (zapreti) vrata ouvrir (fermer) la porte
potrkati na vrata frapper à la porte
vreči koga skozi vrata mettre (ali jeter, familiarno flanquer, ficher, foutre) quelqu'un à la porte
zakleniti vrata fermer la porte à clef
zapreti pred nosom vrata komu fermer la porte au nez de quelqu'un
zapreti vrata za seboj (re)fermer la porte derrière soi
za zaprtimi (zaklenjenimi) vrati à huis clos
politika odprtih vrat politique ženski spol (ali régime moški spol) de la porte ouverte
vsa vrata so mu odprta toutes les portes lui sont ouvertes

vráta puerta f ; (pri avtu ipd) portezuela f

balkonska (stranska, smična, tajna, slepa, stektena, zadnja, zasilna) vrata puerta f ventana (accesoria, corrediza, secreta, falsa, vidriera, trasera, de socorro)
Železna vrata las Puertas de Hierro
vrtljiva vrata puerta giratoria
tečaj vrat gozne m
krilo vrat batiente m
pred vrati a la puerta
politika odprtih vrat politica f de puerta abierta
sodna razprava za zaprtimi vrati juicio m a puerta cerrada
odpreti (zapreti) vrata abrir (cerrar) la puerta
na stežaj odpreti vrata abrir a par en par las puertas (čemu a a/c)
zapreti vrata za seboj cerrar la puerta tras de sí
oditi skozi vrata pasar por la puerta
potrkati na vrata llamar a la puerta
krepko trkati na vrata, tolči po vratih echar las puertas abajo
stati pred vrati estar a (ali ante) la puerta
pokazati komu vrata, pred vrata postaviti koga enseñarle a alg la puerta de la calle, echar a la calle a alg, fam poner a alg de patitas en la calle
zapreti pred nosom vrata komu dar a alg con la puerta en las narices
vreči koga skozi vrata poner a alg en la puerta (de la calle)

vreči [é] (vržem) metati

1. werfen; v loku, z veliko silo: schleudern; samo pogovorno: schmeißen; (dol herunterwerfen, hinunterwerfen, herunterschmeißen, hinunterschleudern, iz herauswerfen, hinauswerfen, herausschleudern, kvišku hochwerfen, emporschleudern, naprej vorwerfen, nach vorne werfen/schleudern, narobe fehlwerfen, nazaj zurückwerfen, zurückschleudern, noter hereinwerfen, hineinwerfen, hineinschleudern, ven hinauswerfen, hinausschmeißen, za kom (jemandem) nachschmeißen); komu kaj (jemandem etwas) zuwerfen; z vso silo na mizo ipd.: knallen, hinknallen

2. po tleh ipd.: (spustiti) [fallenlassen] fallen lassen; pri hoji, teku, nehote: (etwas) umstürzen, umwerfen, umrennen

3. vlado, kralja ipd.: stürzen, abhalftern
vreči s prestola entthronen

4. pri izpitu: durchfallen lassen
|
vreči čez krov über Bord werfen
vreči čez rame überwerfen, übertun
vreči iz hiše (jemanden) aus dem Haus werfen, aus dem Haus weisen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen
vreči iz rok hinwerfen, hinschmeißen
vreči iz sedla abwerfen, abschmeißen, figurativno aus dem Sattel heben
vreči iz službe/šole feuern
vreči iz spanja aus dem Schlaf reißen
vreči iz tira figurativno aus der Bahn werfen
vreči na tla zu Boden schlagen
vreči nekaj nase etwas umnehmen, umwerfen, in die Kleider fahren
vreči na papir niederwerfen, aufs Papier werfen
vreči na rit figurativno aus den Stiefeln hauen
vreči na tla niederwerfen, umhauen
vreči oko na ein Auge haben auf
vreči po tleh/na tla zu Boden werfen, nehote: zu Boden reißen
vreči puško v koruzo die Flinte ins Korn werfen, das Handtuch werfen
vreči skozi okno beim Fenster hinauswerfen, samo denar: in den Sand setzen
vreči skozi vrata bei der Tür hinauswerfen, zum Tempel hinausjagen
vreči stran/proč wegwerfen, fortwerfen, fortschmeißen, wegschmeißen
vreči v nabiralnik ipd.: einwerfen
vreči v ječo einkerkern
vreči v obraz ins Gesicht schleudern
vreči v zrak in die Luft werfen/schleudern, (razstreliti) in die Luft jagen, in die Luft sprengen
vreči v žrelo in den Rachen werfen, in den Schlund werfen
vreči ven hinauswerfen, hinausschmeißen, an die Luft setzen, iz službe ipd.: hinausfeuern

vréči (vŕžem)

A) perf.

1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
silovito vreči scagliare, lanciare
vreči proč buttar via
vreči kovanec gettare la moneta
vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
vreči kocko gettare il dado
vreči orožje gettare le armi
vreči sidro gettare l'ancora
šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
vreči s sebe (konj) disarcionare
vreči na obalo gettare sulla riva
vreči bombe lanciare bombe
vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

2.
vreči nazaj gettare indietro
pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

3.
vreči na tla gettare a terra
vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
vreči koga na cesto gettare sul lastrico

5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

7.
vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

8.
vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
vreči iz sebe esplodere, sbottare
vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

9.
vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
vreči poljubček mandare un bacino
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
vreči vlado abbattere il governo
vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
vreči iz postelje gettare dal letto
vreči iz službe licenziare
vreči iz spanja svegliare
vreči iz tira sconvolgere, turbare
vreči s prestola detronizzare
pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
vreči v ječo gettare in prigione
vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
pog. vreči čez vomitare
kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
vreči iz stanovanja sfrattare
vreči na tla abbattere, atterrare
vreči nazaj rilanciare
vreči s tečajev scardinare

B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
vrgel se je po očetu è suo padre sputato

vstópati (-am) | vstopíti (-im) imperf., perf.

1. entrare:
vstopati v dvigalo entrare nell'ascensore
vstopati v avtobus salire sull'autobus
vstopati skozi vrata entrare dalla porta
vstopati po prstih, hrupno entrare in punta di piedi, rumorosamente
vstopati v državo entrare in un paese

2. entrare, penetrare; filtrare:
skozi odprtino vstopa svetloba la luce penetra, filtra dalla fessura

3. aderire, iscriversi, entrare:
vstopati v stranko aderire a un partito

4. (začenjati peti) entrare; (začenjati igrati) attaccare

5. (začenjati delovati, biti) entrare:
v književnost vstopa nova generacija in letteratura entrano, esordiscono le nuove leve
vstopati v vojno s kom entrare in guerra con qcn.
alp. vstopiti v steno attaccare la parete
spet vstopiti rientrare

vtakn|iti (-em) vtikati predmet: stecken in, einstecken (in); (eno v drugo [ineinanderstecken] ineinander stecken, nazaj zurückstecken, skozi durchstecken, v kaj hineinstecken); komu v žep - denar ipd.: zustecken
vtakniti v žep in die Tasche stecken, dobiček ipd.: einstreichen
v bolnišnico, dom, internat: stecken, unterbringen
vtakniti nos v kaj die Nase in (etwas) stecken
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
vtakniti v zapor ins Gefängnis stecken, (jemanden) einlochen
vtakniti si za klobuk sich (etwas) an den Hut stecken