Franja

Zadetki iskanja

  • vodovodn|i [ó] (-a, -o) Wasser- (armatura die Wasserarmatur), Leitungs- (voda das Leitungswasser)
    vodovodni instalater der Rohrschlosser
    gradbeništvo, arhitektura prostor z vodovodno napeljavo die [Naßzelle] Nasszelle, der [Naßraum] Nassraum
  • void1 [vɔ́id] pridevnik (voidly prislov)
    prazen, izpraznjen; nezaseden, vakanten, prost (mesto, služba)
    poetično jalov, neuspešen, ničev, brezkoristen, neučinkovit; neveljaven

    a book void of interest nezanimiva knjiga
    a void space prazen prostor
    void of ki nima, (ki je) brez (česa)
    she is void of affectation ona ni afektirana, je naravna
    void of common sense brez zdrave pameti
    she was wholly void of fear prav nič se ni bala
    null and void pravno neveljaven, brez zakonske veljave; ničev
    to fall void izprazniti se
    the office has been void for a year službeno mesto je nezasedeno že eno leto
  • volume [vɔlüm] masculin zvezek (knjige); broširana ali vezana knjiga; prostornina, telesnina; (globalna) količina, obseg; moč glasu, zvokov

    dictionnaire en 10 volumes slovar v 10 zvezkih
    volume de logement stanovanjski prostor
    calculer le volume d'un corps izračunati prostornino telesa
    faire volume zavzemati mnogo prostora, delati napoto
    écrire des volumes à quelqu'un pisati komu dolga pisma
  • vónjati (-am) imperf.

    1. odorare:
    iz kuhinje vabljivo vonjajo jedi dalla cucina viene un piacevole odorino di cibo
    neprijetno vonjati puzzare

    2. pren. odorare, sapere:
    prostor vonja po zatohlem la stanza sa di chiuso

    3. tr. odorare, fiutare (tudi pren.):
    vonjati nevarnost fiutare il pericolo
  • vótel hollow

    ima vótle oči he is hollow-eyed
    vótla mera measure of capacity, dry measure
    vótla opeka hollow brick, hollow tile
    vótlo doneti to sound hollow (ali dull)
    vótel zob hollow (ali carious, decayed) tooth
    vótlih lic hollow-cheeked
    vótel prostor hollow space; cavity
  • votlina samostalnik
    1. (naravni prostor) ▸ üreg, sziklaüreg, odú
    strop votline ▸ üreg teteje
    stena votline ▸ üreg fala
    Na stene votlin je pračlovek risal živali in tako obvladal svoj strah pred zlimi duhovi, preden je odšel na lov. ▸ A sziklaüregek falaira az ősember állatokat rajzolt, így küzdötte le vadászat előtt a rossz szellemekkel szembeni félelmét.
    prebivati v votlini ▸ üregben él
    votline in jame ▸ sziklaüregek és barlangok
    votline in razpoke ▸ sziklaüregek és hasadékok
    skalna votlina ▸ sziklaüreg
    globoka votlina ▸ mély üreg
    Obalo krasijo globoke votline, strme stene in posamezni kamniti stebri. ▸ A tengerpartot mély üregek, meredek sziklák és különálló kőoszlopok tarkítják.
    gorska votlina ▸ hegyi üreg
    podzemna votlina ▸ föld alatti üreg
    drevesna votlina ▸ faodú, fa odva
    morska votlina ▸ tengeri üreg
    kamnita votlina ▸ kőüreg
    kraška votlina ▸ karsztüreg

    2. (del telesa) ▸ üreg
    telesne votline ▸ testüregek
    Endoskop je optični inštrument za pregledovanje telesnih votlin. ▸ Az endoszkóp a testüregek vizsgálatára szolgáló optikai műszer.
    votlina glave ▸ fejüregek
    Že na kopnem poskusimo izenačiti pritisk v votlinah glave, da nas težave ne bi presenetile v vodi. ▸ Már a szárazföldön próbáljuk kiegyenlíteni a fejüregekben lévő nyomást, hogy ne a vízben érjenek minket váratlanul a nehézségek.
    votline srca ▸ szívüregek
    Zaklopka normalno omogoča tok krvi v eni smeri iz zgornje votline srca v sosednji prekat. ▸ A billentyű általában lehetővé teszi, hogy a vér egy irányban áramoljon a szív felső üregéből a szomszédos kamrába.

    3. (o obliki) ▸ üreg, odú, vájat
    V tisti votlini nisem mogel delati, ker nisem mogel postaviti svoje mize. ▸ Abban az odúban nem tudtam tovább dolgozni, mert nem tudtam felállítani az íróasztalomat.
    Stolnica je bila velikanska, mračna votlina. ▸ A stand egy hatalmas, sötét odú volt.
    Na vozovih so izdolbli manjše votline. ▸ Apró vájatokat véstek a szekerekbe.
    Sklenemo dlani, tako da dlani objameta druga drugo in nastane votlina. ▸ Kulcsoljok össze a tenyereinket úgy, hogy köztük egy üreg keletkezzen.

    4. (o psihičnem stanju) ▸ bugyor, üreg, odú
    temna votlina ▸ sötét bugyor, sötét odú
    V temnih votlinah njegovega uma je začel rasti strah. ▸ Az elméje sötét bugyraiban nőni kezdett a félelem.
    Moški se občasno zatečejo v svojo votlino, ko po napornem dnevu potrebujejo mir in počitek. ▸ A férfiak időnként visszavonulnak az odvukba, amikor egy fárasztó nap után nyugalomra és pihenésre van szükségük.
  • voznikov (-a, -o) Fahrer-, Führer- (prostor der Fahrerstand, der Führerraum, sedež der Fahrersitz, Führersitz, kabina die Fahrerkabine, das Fahrerhaus, der Führerraum, das Führerhaus, vrata die Fahrertür)
  • vratarjev (-a, -o)
    šport vratarjev prostor der Torraum
    vratarjev strel der Abstoß
  • vr̂šnī -ā -ō vršni, pri vrhu, gornji: -a akumulacija, energija; vršni kut, ugao; vršni koš navt. ograjen prostor pod vrhom jambora za izvidnike, vršelo
  • vzvíšen (-a -o) adj.

    1. elevato, alto; eminente:
    vzvišen prostor posto elevato

    2. superiore:
    gledati na stvari z vzvišenim mirom guardare alle cose con calma superiore

    3. altero, borioso, presuntuoso:
    biti vzvišen do koga mostrarsi presuntuoso, altero verso qcn.

    4. sublime, nobile; aulico, curiale; alato:
    vzvišen jezik, slog linguaggio, stile aulico, curiale
    vzvišene besede parole alate
  • wall1 [wɔ:l]

    1. samostalnik
    stena, zid (tudi figurativno)
    (trdnjavsko) obzidje
    množina, vojska utrdbe, nasip, okop; ločilna stena, pregraja, bariera; del pločnika ob zidu

    within the walls znotraj zidov, v notranjosti mesta, figurativno znotraj (nekega področja)
    within four walls figurativno strogo zaupno
    with one's back to the wall figurativno v težavnem položaju, v škripcih
    walls have ears stene (zidovi) imajo ušesa
    to be up against a brick wall figurativno ne moči (iti) naprej
    to give s.o. the wall odstopiti komu prostor, da lahko gre ob zidu (kot počastitev), figurativno pustiti komu prednost
    to go to the wall figurativno biti pritisnjen ob zid, biti premagan, podleči, propasti; pasti pod stečaj
    to meet a dead wall figurativno ne naleteti na razumevanje
    to paint the devil on the wall figurativno slikati vraga na zid
    to run one's head against a wall figurativno hoteti z glavo skoz zid, skušati napraviti nekaj nemogočega
    to see through brick wall figurativno biti zelo bister
    to send s.o. to the wall pritisniti koga ob zid, pognati koga v škripce
    to take the wall of s.o. ne odstopiti komu mesta ob zidu; imeti prednost pred kom

    2. pridevnik
    stenski; zidni

    wall clock stenska ura
    wall crane tehnično konzolno dvigalo
    wall creeper skalni plezavček (ptič)
    wall fruit agronomija špalirsko sadje
    wall game šport vrsta nogometa (v Etonu)
    wall knot vozel na koncu vrvi
    wall lizard zoologija sivi kuščar
    wall map stenski zemljevid
    wall newspaper stenski časopis, stenčas
    wall painting stensko slikarstvo, slika na zidu, freska
    Wall Street (W.S.) ameriško finančna četrt v New Yorku; figurativno moč ameriškega kapitala (denarja, financ)
    wall tower stolp v obzidju
    wall tree agronomija špalirno drevo
    wall walk pokrit hodnik na grajskem, mestnem zidu za obrambo
  • way1 [wéi] samostalnik
    pot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer
    navtika kurz

    way in vhod
    way out izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figurativno priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; pogovorno okolica, stran; figurativno pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; navtika, množina grede za spuščanje ladje v vodo, sanke
    a long (ali a great) way off (ali from here) daleč stran od tu
    any way vsekakor, v vsakem primeru
    by way of na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradi
    by the way mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajno
    by way of compliment kot kompliment
    in a way nekako, na neki način, ne popolnoma
    in every way v vsakem pogledu (oziru)
    in many ways v mnogih ozirih (pogledih)
    in more ways than one v več kot enem oziru (pogledu)
    in a polite (friendly) way vljudno (prijazno)
    in a small way skromno, brez pretenzij, ponižno
    not by a long way še dolgo ne
    in some (ali several) ways v marsikakem pogledu (oziru)
    one way or another tako ali tako, kakorkoli, nekako
    over the way na drugi strani (poti), čez cesto
    on one's way to na poti k
    no way nikakor ne
    some way or other na ta ali na oni način
    the other way round v obratni smeri, narobe, (ravno) obratno
    under way navtika na poti, na vožnji
    well on one's way v polnem teku
    ways and means pot in način (zlasti kako priti do denarja)
    Ways and Means parlamentarna budžetna komisija
    the way of the world tok, način življenja, ukoreninjen običaj
    the way of the cross religija križev pot
    no way inferior nikakor ne slabši, neznatnejši
    the good old ways dobri, stari običaji
    high way glavna cesta, državna cesta; figurativno običajni način delovanja
    Milky Way rimska cesta (na nebu)
    lion in the way zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)
    permanent way železnica tir, tračnice
    permanent-way man železnica progovni delavec
    nothing out of the way nič posebnega (nenavadnega, izrednega)
    somewhere London way nekje v okolici Londona
    right of way pravica prehoda (čez tuje zemljišče)
    this way please! semkaj, za menoj, prosim!
    this is not in my way to ni moja stroka, s tem se ne bavim
    to ask the (ali one's) way vprašati za pot
    to be in a bad way biti v slabem položaju
    to be in the family way biti noseča, pričakovati otroka
    to be by way of being angry skoraj pobesneti
    to be in s.o.'s way biti komu napoti, motiti koga
    to be under way biti na poti
    the conference was already under way konferenca je bila že v teku
    to be on the way biti na poti, približevati se
    to be in a way pogovorno biti vznemirjen, razburjen
    it is not his way to ni njegova navada
    the furthest way about is the nearest way home najkrajša pot ni vedno najhitrejša
    to clear the way umakniti se s poti, dati prost prehod
    to come by way of Paris priti prek Pariza
    to come (ali to fall) in s.o.'s way srečati koga, naleteti na koga
    to gather way povečati hitrost
    to find one's way znajti se
    to get in the way biti napoti, zapreti pot, ovirati
    to get in the way of s.th. razumeti kaj
    to get out of the way iti s poti, umakniti se (s poti)
    to give way umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustiti
    to force one's way izsiliti, utreti si pot
    to go a long way iti daleč
    to go one's way oditi, iti po svoji poti
    to go (ali to take) one's own way iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugih
    to go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figurativno umreti
    to have it both ways po potrebi si izbrati
    you can't have it both ways ne moreš imeti obojega; figurativno ne more biti volk sit in koza cela
    to have one's own way delati po svoji glavi; doseči to, kar želimo
    if I had my (own) way če bi šlo po mojem
    to live in a great (small) way razkošno (skromno) živeti
    to look the other way stran gledati
    to look s.o.'s way gledati proti komu
    to lose way izgubiti, zmanjšati hitrost
    to lose one's way zaiti, izgubiti se
    to make way napredovati; figurativno prodreti, uspeti
    to make one's own way iti po svoji poti, oditi
    to make the best of one's way iti čim hitreje, pohiteti
    to pave the way for utreti pot za
    to put o.s. out of the way truditi se, da(ja)ti si truda
    to put s.o. out of the way spraviti koga s poti, tajno ubiti koga
    to see a way out videti pot (izhod, neko možnost)
    to stand in the way of s.o. ovirati koga, zastaviti komu pot
    to twist one's way through zvijati se (kot kača) skozi
    to work one's way študirati, preživljati se z delom
    where there's a will there's a way hoteti je moči
  • white3 [wáit] prehodni glagol
    (po)beliti, prebeliti; napraviti belo
    figurativno površno napraviti lepo (dobro)

    to white out tisk pustiti bel (prazen) prostor
  • wide1 [wáid] pridevnik (widely prislov)
    širok, prostran; obsežen; dalekosežen; velik, znaten, bogat (izkušnje, znanje itd.); liberalen, ki je brez predsodkov, širokogruden; splošen, obči; raztezajoč se v določenih mejah; široko odprt; ki presega meje, čezmeren; daleč oddaljen
    britanska angleščina, sleng bister, prebrisan

    three feet wide tri čevlje širok
    a wide domain obsežno, obširno področje
    a wide margin širok rob
    wide plain prostrana ravnina
    wide prices različne cene (ponudbe in povpraševanja)
    wide reading velika načitanost
    wide roads široke ceste
    the wide world širni svet
    to give a wide margin dati široko polje, dati prost prostor
    to stare with wide eyes strmeti s široko odprtimi
    to take wide views biti velikodušen, velikopotezen
    his answer was quite wide of the mark njegov odgovor ni prav nič spadal k stvari
    by the widest computation kar najbolj široko računano
  • witness1 [wítnis] samostalnik
    priča; očividec, gledalec; pričevanje; dokaz, spričevalo, potrdilo; (knjigoveštvo) neobrezana stran

    in witness of v dokaz, kot potrdilo
    witness box, ameriško witness stand klop, prostor za pričo (na sodišču)
    eye-witness očividec
    witness for the defence (ameriško defense) razbremenilna priča
    witness for the prosecution obremenilna priča
    to call s.o. to witness poklicati koga kot pričo
    to bear witness to (ali of) pričati o (čem), potrditi (kaj)
    to subpoena a witness poklicati, pozvati pred sodišče kot pričo
    witness my hand and seal v dokaz moj podpis in pečat
  • xystus -ī, m ali xystum -ī, n (vedno pri Vitr.) (tuj. ξυστός : ξέω stružim, gladim; xystus torej = prostor z zglajenim, zravnanim tlakom) ksíst

    1. pri Grkih pokrito stebrišče oz. stebriščni hodnik (starejše stebreník) v gimnazijih za atletske vaje v zimskem času, pa tudi sprehajališče: Vitr., Tert.

    2. pri Rimljanih nepokrita terasa (starejše gredína) pred podeželskimi dvorci, obdana s cvetličnimi gredami, obsajenimi z zeleniko, namenjena sprehajanju, rekreaciji, pogovoru ipd., nepokrito sprehajališče: Ci., Vitr., Ph., Sen. ph., Suet., Plin. iun.; z namigom na xystus 1.: spatiari in xysto Ci.
  • yield2 [ji:ld] prehodni glagol
    donašati, prinašati, dajati; proizvajati; dopustiti, dovoliti; odstopiti (s.th. to s.o. komu kaj)
    (redko) uvideti, priznati

    to yield 10% donašati 10%
    to yield assistance da(ja)ti, nuditi pomoč
    to yield a city, a fortress predati mesto, trdnjavo
    to yield good crops dajati dobre letine (žetve) (o zemlji)
    to yield consent privoliti
    to yield due honours izkazati dolžne časti
    to yield the point priznati poraz (v debati)
    to yield a profit trgovina prinesti dobiček
    to yield s.th. to be done dopustiti, da se nekaj naredi (zgodi)
    to yield s.o. thanks biti komu hvaležen
    to yield precedence to s.o. dati komu prednost
    to yield submission podvreči se
    to yield the palm (to s.o.) priznati se poraženega (od koga)
    yield right of way! dajte prednost (v cestnem prometu)
    to yield a place to s.o. odstopiti, narediti prostor komu
    to yield one's rights odreči se svojim pravicam
    to yield oneself prisoner predati se v ujetništvo
    to yield up the breath (ghost, life) izdihniti (dušo), umreti
    neprehodni glagol
    donašati, (ob)roditi, dajati; vdati se, popustiti; podleči, podvreči se; privoliti (to v)
    zaostajati (to za)

    to yield well, poorly dobro, slabo obroditi
    this apple-tree yields well ta jablana dobro rodi
    to yield to conditions privoliti v pogoje
    to yield to despair vda(ja)ti se obupu
    the ground yielded under him tla so se mu vdala pod nogami
    to yield to superior forces vdati se, ukloniti se premoči
    to yield to temptation podleči skušnjavi
    to yield under pressure popustiti pod pritiskom
    to yield to the times prilagoditi se časom (času)
    they yield to our soldiers in courage oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti
  • zabavíščen pleasure(-); of pleasure, of amusement

    zabavíščni prostor place of amusement
  • zadnj|i2 (-a, -o) (zadaj) Hinter-, Rück- (izhod der Hinterausgang, možgani množina das Hinterhirn, opornik der Hinterfuß, nosilec letalstvo der Hinterholm, prostor der Hinterraum, sedež der Hintersitz, Rücksitz, vhod der Hintereingang, čeljust der Hinterkiefer, prema tehnika die Hinterachse, soba das Hinterzimmer, kolo das Hinterrad, krilo der Hinterflügel, stopnice die Hintertreppe)
  • zagotovíti zagotávljati to assure (komu kaj someone of something); to give an assurance (of); to promise; (zajamčiti) to ensure

    zagotavljamo vam, da... you may be assured that...
    zagotovíti, zagotávljati si kaj to make sure of something, to secure something
    zagotovíti, zagotávljati si večino to secure a majority
    zagotovíti, zagotávljati si sedež, prostor to secure a place