Franja

πάν-δικος 2 (δίκη) poet. popolnoma pravičen. – adv. πανδίκως po vsej pravici, popolnoma pravično.

παν-όλβιος 2 popolnoma (ves) srečen.

πάν-οπλος 2 (ὅπλον) popolnoma (težko) oborožen.

παν-συδί (πασ-συδί) παν-συδίῃ ep., πασ-συδίᾳ adv. (σεύομαι) z vso naglico, jadrno, kar najbrž, z vso silo, z vso vnemo, popolnoma.

παν-τελής 2 (τελέω) čisto dovršen, popolnoma dokončan, popoln, δάμαρ prava (z otroki oblagodarjena) žena, ki je uživala vse pravice, μοναρχία neomejen, ves, ἐσχάραι presvet; vsi (Antig. 1016); adv. εἰς τὸ παντελές NT, παν-τελῶς, ion. -έως popolnoma, čisto, sploh, vobče.

παν-τλήμων 2 poet., dor. -τλάμων popolnoma nesrečen, prenesrečen.

πάντως adv. (πᾶς) popolnoma, povsem, v vsakem oziru, na vsak način, docela, vseskozi, πάντως οὐ nikakor ne; v odgovoru: seveda, kajpada, gotovo, brez dvoma.

πάνυ adv. (πᾶς) 1. zelo, povsem, popolnoma, docela, vseskozi, vsekako; ὁ πάνυ odličen, slaven, splošno znan, ὁ πάνυ Περικλῆς veliki P.; οὐ πάνυ ne posebno, ne ravno; οὐ πάνυ τι nikakor ne (posebno). 2. v odgovoru: seveda, kajpada, da, zares, gotovo, brez dvoma πάνυ γε, καὶ πάνυ γε.

πανωλεθρία, ἡ popolni propad, pogin, πανωλεθρίᾳ do tal, popolnoma.

παν-ώλεθρος 2 (ὄλεθρος) ion. poet. παν-ώλης 2 (ὄλλυμι) poet. 1. popolnoma uničen, propal, pokvarjen, brezbožen. 2. zelo poguben, škodljiv, poln nesreče.

παράπᾶν adv., nav. τὸ παράπαν popolnoma, docela, povsem, sploh; pri števnikih: vsaj, najmanj.

πᾶς, πᾶσα, πᾶν [Et. tesal. πανσα, lesb. παῖσα iz παντjα; (π iz kw), idevr. k'wānt-. – gen. παντός, πάσης, παντός, dat. παντί itd., gen. pl. πάντων, πασῶν, ep. πασάων, πασέων, dat. πᾶσι, ep. πάντεσσι] vsak, cel, ves 1. brez spolnika: a) vsak πᾶς πέτεται (= ἕκαστος); πᾶς Ἑλλήνων τοῦτο θροεῖ, πᾶς ἀνήρ, πᾶσα ἀνθρώπου ψυχή vsaka človeška duša, πᾶς ὁ κλύων vsak, ki sliši, πᾶς τις vsakdo, vsakteri, vsak posamezen, katerikoli, πᾶς ὅστις vsak, ki, πᾶν ὅσον vse kar; pl. πάντες vsi, πάντες ἄνθρωποι vsi ljudje; ojačuje se s ἅμα, ὁμοῦ, μάλα: ἅμα πάντες vsi skupaj, πάντες ἄριστοι vsi (sami) najboljši = lat. optimus quisque; b) cel, ves, popoln (= ὅλος) πᾶς δ' ἄρα (ves) χαλκῷ λάμπε, πᾶσαι (cela) πύλαι, πάντα κόσμον (ves), πᾶσαν ἀλήθειαν κατάλεξον popolno (čisto) resnico, πᾶν κρᾶτος vsa (popolna) oblast, πᾶν δεῖμα nesramnež, kar te je, πόλις πᾶσα τῶν ἡγουμένων ἐστί cela država je v oblasti voditeljev, πᾶσα πόλις celo mesto, πᾶσαι πόλεις vsa mesta; ἐν πολεμίοις πᾶσι med samimi sovražniki, πᾶσα ἀνάγκη vsekako (na vsak način) je potrebno, skrajna sila je; c) pri števnikih: ἐννέα πάντες vseh devet (nobenega ni manjkalo), εἴκοσι πάντα celih dvajset, ne manj nego dvajset. 2. s spolnikom: a) predikativno izraža nasprotje ali pa kaže na določeno (ali že znano) osebo ali stvar: συλλέξασα πᾶσαν τὴν ἑωυτῆς δύναμιν vse svoje čete, εἰρήκαμεν δ' ὑμῖν πᾶσαν τὴν ἀλήθειαν popolno resnico, πᾶν τοὐναντίον čisto (ravno) nasprotno, πάντες οἱ ἄνθρωποι vsi ljudje (ki smo jih že omenili), πᾶς ὁ πόλεμος cela vojska (o kateri se ravno govori), πᾶσα ἡ πόλις celo mesto; b) atributivno izraža πᾶς celoto nasproti posameznim delom: τὸ πᾶν πλῆθος celotna (skupna) množica, ὁ πᾶς ἀριθμός skupno število, celota, οἱ πάντες ἄνθρωποι celo človeštvo, τὸ πᾶν κρᾶτος cela (najvišja) oblast, ἡ πᾶσα βλάβη najslabši (najbolj pokvarjen) izmed vseh, ἡ πᾶσα πόλις celo mesto z vsemi deli, αἱ πᾶσαι πόλεις vsa mesta skupaj; c) pri določilih mere in števila dobiva πᾶς (tudi brez spolnika, gl. 1 c) pomen: povsem, v celem, skupno, sploh: οἱ πάντες vsi skupaj (vkup), τὰ πάντα εἴκοσι ἔτη v celem (celih) dvajset let, ἑπτὰ ἡμέρας πάσας vseh (celih) sedem dni, τριάκοντα τὰς πάσας ἡμέρας v celem trideset dni. 3. = παντοῖος različen, vsakovrsten, mnogovrsten, πάντα καλὰ πολλά vsakovrstne (različne) lepe stvari, δαίδαλα πάντα, οἰωνοῖσι πᾶσι vsakovrstnim pticam brez razlike, πάντα γίγνομαι postajam vse, izpreminjam se v različne stvari, vzprejemam vse mogoče oblike. 4. posebni izrazi: a) τὸ πᾶν vse (skupaj), vsemir, celota, skupnost, vesoljstvo, glavna stvar τοῦ παντὸς ἁμαρτάνω, ἡ ἀρχὴ τοῦ παντός poveljstvo cele vojske, vrhovno poveljstvo; pogosto = πάντως, τῷ παντὶ πλέονες, τὸ πᾶν ὀλέσθαι; b) πᾶν vse (mogoče), πᾶν μᾶλλον ἢ στρατιήν vse prej nego, περὶ παντὸς ποιοῦμαι nad vse cenim (čislam), πᾶν ποιῶ (= πάντα ποιῶ) ὅπως, ὥστε vse poskusim, napnem vse žile; παντός (γε) μᾶλλον bolj nego vse, nadvse, vsekakor, na vsak način, παντὸς μᾶλλον οὐ nikakor ne; εἰς πᾶν ἀφικνέομαι pridem v največjo nevarnost; pogosto z gen.: ἐς πᾶν κακοῦ ἀφικνέομαι padem (zabredem) v največjo nesrečo, ἐν παντὶ ἀθυμίας είμί sem v popolni obupanosti ali v največjem strahu, ἐν παντί εἰμί (γίγνομαι) sem v največji nevarnosti (skrbi); τῷ παντί v vsakem oziru, sploh; διὰ παντός vobče, sploh, vedno; c) (τὰ) πάντα α.) vesoljni svet, vesoljstvo, vse, αἱ Συρήκουσαι ἦσάν οἱ πάντα Sirakuze so mu bile vse; β.) v vsakem oziru πάντα νοήμονες, τὰ πάντα δόκιμος; γ.) = πάντως popolnoma, docela, povsod; πάντ' ἄιδρις (ἄναλκις), τὰ πάντα νικῶ povsod, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, κατὰ πάντα popolnoma, v vsakem oziru; d) πᾶσι po mnenju (sodbi) vseh, οἱ ἐπὶ πᾶσι zadnja straža, zadnje čete.

πέδον, τό [Et. idevr. pedom, gl. πηδόν] 1. tla, zemlja, πρὸς πέδῳ na zemlji, πέδῳ na zemljo. – adv. πέδονδε na tla, na zemljo, πεδόθεν od tal, od mladih nog, iz dna srca, temeljito, popolnoma. 2. = πεδίον.

πέρ enkl. [Et. lat. per-magnus, per-video] 1. a) popolnoma, docela, celo, zelo; b) vsekakor, povsem, na vsak način; pri adi. in pt. (kjer je potreba dostaviti ὤν) kolikorkoli, čeprav, dasi, četudi, ἀγαθός περ ἐών če prav si (sicer) vrl. 2. ravno, prav; tako zlasti pri relativih in veznikih: a) ὅσπερ ravno (prav) ta, ki, ki ravno, ki pač, οἷόσπερ ravno takšen kakor, kakršen ravno (pač), ὅσοσπερ kolikršenkoli pač, kolikor ravno; b) διότιπερ prav zato, ker, εἴπερ, ἐάνπερ če sploh, če zares, tudi če, ὅτεπερ, ὅτανπερ ravno tedaj ko, kadar ravno, ἐπείπερ ker ravno.

περι-αιρέω 1. act. in pass. a) krog in krog (popolnoma) snamem, odvzamem, τεῖχος krog in krog poderem, dam zidovje popolnoma porušiti, popolnoma razdenem, ἀγκύρας vzdignem sidra NT; b) odvzamem, odpravim, oropam; pass. ἐλπὶς upanje izgine NT. 2. med. a) vzamem si proč, snamem si, odložim ταινίας, σφρηγῖδα; b) = act. odvzamem, oropam τὰ ὅπλα, odpečatim βιβλίον.

περι-αλείφω krog in krog namažem, popolnoma prevlečem.

περι-αμπέχω 1. act. krog in krog obdajam, popolnoma zagrinjam τὶ μετά τινος. 2. med. popolnoma se ogrnem (zavijem) v kaj τί.

περι-δρύπτομαι [aor. pass. ep. περιδρύφθην] popolnoma si oderem τί.

περι-δύω [aor. ep. περίδῠσα] popolnoma slečem τί.

περι-καλύπτω (tudi v tmezi) popolnoma za-, pokrivam, zagrinjam, zavijam v ἔν τινι, obdajam; prevlečem, obdajem, okujem s čim τί τινι NT; pren. ep. αὐτῷ περὶ κῶμ' ἐκάλυψα spravil (zazibal) sem ga v trdno spanje.