Franja

rázen à part, excepté, à l'exception de, exception faite de, à l'exclusion de, (mis) à part, sauf, hormis ; (poleg) outre, hors de, en dehors de, en plus de, à côté de, en sus de

razen če sauf si, excepté si, à moins que… ne (+ subjunktiv)
razen tega outre cela, en outre, de plus
nimam (nobenega) prijatelja razen njega je n'ai pas d'ami sauf lui (ali à part lui, excepté lui, autre que lui)
prišel bom, razen če bo deževalo je viendrai sauf s'il pleut (ali excepté s'il pleut, à moins qu'il ne pleuve)
nič se ni spremenilo, razen da smo se postarali rien n'a changé si ce n'est que (ali hormis le fait que, à part le fait que) nous avons vieilli

razuméti to understand; to comprehend, to get, to make out; to grasp, to apprehend, to take in

napačno razuméti to misunderstand, to mistake
ne razumem vas čisto I don't quite follow you
dobro se razumem z njim I get on well with him
tega ne razumem this is beyond me, this is beyond my comprehension, I cannot make head or tail of it
ali naj razumem, da...? am I to take it that...?
me razumeš? do you get me?
(že) razumem I see, I understand
razuméti! radio roger!
ne razumem se na konje I have no experience with horses
nisem mogel prav razuméti njegovega imena I could not catch his name
me razumeš?, si me razumel? do you understand me?, pogovorno got the idea?, pogovorno O.K.?
to se razume that's understood, of course!, I quite see!
slabo ste razumeli you have got hold of the wrong end of the stick
ne razumite me napačno don't get me wrong
to se samo po sebi razume that is a matter of course, that stands to reason, that goes without saying
on se razume na to he is clever at it, he is well versed in it, he is at home in it, he is well experienced (ali skilled) in it
naj me vrag vzame, če razumem! I'll eat my hat if I understand that!
z njim se ni možno razuméti there is no dealing with him
napačno me razumete you mistake me
ona hitro razumeva she is quick-witted
on počasi razumeva he is dull-witted
on ne razume šale he can't take a joke
dobro se razuméti na posle to know one's business
brez nadaljnjega se razume, da... it is an understood thing that...
dobro se razuméti s kom to stand well with someone
dobro se razumejo they get on well together, they get on (ali along) with one another, they are on good terms
ne razumejo se med seboj they are at odds (ali at variance)
ne razumejo se preveč they don't take to one another much
razuméti se kot pes in mačka (figurativno) to get on like cat and dog
dali smo jim razuméti we gave them to understand
dali so mi razuméti, da... I was given to understand that...
tega nisem prav nič razumel (figurativno) I could not make head or tail of it
da, razumel sem! aeronavtika roger!

razuméti (-úmem) | razumévati (-am)

A) perf., imperf.

1. capire, comprendere, intendere, afferrare:
razumeti pojem afferrare un concetto
dati razumeti dare a intendere
razumeti napak fraintenere

2. (imeti pozitiven odnos do koga) capire:
razumeti mladostnika capire l'adolescente

3. (biti sposoben dojeti) capire:
angleško sicer razume, govoriti pa ne zna l'inglese lo capisce ma non lo parla
matematike prav nič ne razumem non capisco niente di matematica

4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev) capire:
ostal boš doma, razumeš? tu resterai a casa, intesi?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razumeti na mah comprendere a volo
ne razumeti šale non stare allo scherzo
kako naj to razumem? come ho da intenderlo?
ne razumi me napak, ne razumite me napak non avertela, non abbiatela a male

B) razuméti se (-úmem se) perf. refl.

1. intendersi; andare d'accordo:
v družini se lepo razumeti andare d'accordo in famiglia

2. razumeti se na intendersi di, essere conoscitore di:
na politiko se ne razumem di politica non m'intendo
razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca

3. (v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati) s'intende, chiaro:
vsi pridemo, se razume veniamo tutti, s'intende
govorim o njem, da se razumeva è di lui che parlo, chiaro!

razveseljív delightful, pleasant, agreeable, favourable, encouraging, pleasing; gratifying

kar je zame najbolj razveseljívo, je to, da... what pleases me most is that...
razveseljíva novica good news
pogled v prihodnost ni nič kaj razveseljív (the) prospects for the future are far from (being) cheerful

recently [rí:səntli] prislov
nedavno, pred kratkim, zadnje čase

as recently as nič pozneje kot
quite recently prav pred kratkim

réchauffé, e [rešofe] adjectif pogret; masculin pogreta reč, stvar (tudi figuré)

cette plaisanterie, ce n'est que du réchauffé ta šala ni nič novega, je že znana stvar

recours [rəkur] masculin zatočišče, pribežališče, zavetje; priziv, pritožba; regres

en dernier recours kot zadnje sredstvo
recours en cassation, annulation, nullité ničnostna pritožba
recours en grâce prošnja za pomilostitev
recours hiérarchique službena pritožba
recours en revision priziv za revizijo
action féminin de recours tožba za povračilo, za regres
admettre un recours sprejeti priziv
avoir recours à quelqu'un zateči se h komu, prositi ga za pomoč
avoir recours à la force armée pour maintenir l'ordre uporabiti oboroženo silo za vzdrževanje reda
c'est sans recours tu se ne da nič pomagati
former, interjeter un recours vložiti priziv
rejeter un recours en grâce odbiti prošnjo za pomilostitev

recurso moški spol pribežališče, zavetje; (pri)tožba; prošnja, vloga; priziv, rekurz; izhod

recurso de gracia prošnja za pomilostitev
promover un recurso vložiti priziv
no me queda otro recurso que ne preostane mi nič drugega kot da
¿qué recurso queda? kaj drugega nam preostane?
recursos pl (denarna) sredstva
recursos económicos (pecuniarios, financieros) denarna sredstva; premoženjsko stanje
hombre de recursos iznajdljiv ali pameten človek; premožen človek
sin recursos brez sredstev
agotar los recursos izčrpati sredstva
contar con muchos recursos zelo premožen biti
disponer de recursos razpolagati s sredstvi

reč|i [ê] (-em) sagen
reči da ja sagen, (obljubiti) zusagen
reči ne nein sagen, na vprašanje: (etwas) verneinen
reči brez premisleka (so) hinsprechen, hinsagen
reči dobro besedo za ein gutes Wort einlegen
hočem reči will sagen
reči kako besedo pri mitsprechen, mitzureden haben
laže reči kot storiti leichter gesagt als getan
ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
reči zbogom komu/čemu (jemandem/einer Sache) Lebewohl sagen
s tem nočem reči damit soll nicht gesagt sein
tu ni kaj reči dagegen ist nichts zu sagen
kot se reče wie man so schön sagt/wie es so schön heißt
temu se reče … das nenne ich …
da ne rečem um nicht zu sagen
kaj rečete k temu? was meinen Sie dazu?
rekel bi ich würde sagen/meinen
bi rekel! das will ich meinen!
ne boš menda rekel … sag bloß nicht …
nič nisem rekel ich will nichts gesagt haben
še hvala mi niso rekli ich habe kein Dankeschön erhalten
reči bobu bob [Roß] Ross und Reiter nennen, das Kind beim (rechten/richtigen) Namen nennen
| ➞ → recimo, rečeno, rekoč, rekši

rêči to say; to tell; to utter; (izraziti se) to express in words; (izjaviti) to declare; (kot priča) to depose

rêči "da" to say yes, to agree
rêči "ne" to say no (ali nay), to refuse
zopet, ponovno rêči to repeat
rêči bobu bob to call a spade a spade
rêči zbogom to say (ali to bid) goodbye (ali farewell)
na uho komu rêči to whisper in someone's ear
rêči komu svoje mnenje to give someone a piece of one's mind
rêči enkrat "da", enkrat "ne" to say and unsay
tako rekoč so to speak; as it were; as one might say; so to say
recimo, da... granted that...
recimo, da bi to bilo res... supposing (that) it were true...
kot se reče (ljudje rečejo) as the saying goes
dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
rečeno, storjeno no sooner said than done, quick as thought
kratko rečeno... the long and the short of it is...
mimogrede rečeno... by the way, by the by (ali bye)
kot že rečeno as I have said already, as I said before
med nama rečeno between you and me
laže rečeno kot storjeno easier said than done
recimo let us say, say, suppose
reci odkrito! speak up (ali out)!
reci brez okolišenja! don't beat about the bush!
recimo, da je tako admitting that it is so (ali it to be so)
recimo, da je to res, kaj potem? say it were true, what then?
če lahko tako rečemo if one might put it this way
to je lepo rečeno that is nicely put
kaj naj rečem k temu? it is incredible!
ni kaj rêči o njegovi poštenosti his honesty cannot be called in question
nimam več kaj rêči I have nothing more to say
proti temu se ne da nič rêči there is nothing to be said against that
to se samó tako reče that's merely a way of putting it
on si ne da nič rêči he is deaf to all advice, he will not listen to reason
kar on reče, mora biti what he says goes
kako bi se to reklo v angleščini? how would you put that in English?
težko je rêči... it is hard to say...
ne more se rêči kdaj there is no saying when
rekli so mi, da je doma I was told that he was at home
kolikokrat sem to rekel? how often have I said (ali told you) that?
rekel sem svoje I had (ali I've had) my say, (kaj mislim) I spoke my mind
kar sem rekel, nisem oporekel I kept my word, I did not go back on my word
upravičeno lahko to rečem I could well say so
kaj bodo pa ljudje rekli (figurativno) what will people (ali they) say?
to je težavno, ali bolje rečeno, to je nemogoče it is difficult, or rather (ali knjižno nay), it is impossible
to je težavno, da ne rečem nemogoče! it is difficult, not to say impossible!
Je to res? Če ti pa rečem! Is it true? You can take my word for it!
ne vem, kaj hočeš rêči I don't follow you
kaj hočeš rêči s tem? what do you mean by that?
ravno sem hotel to rêči you have taken the words out of my mouth, it was on the tip of my tongue, I was going to say
preden sem sploh mogel kaj reči... before I could get a word out
vse še ni bilo rečeno o tem we haven't yet heard the last of it, we haven't yet got to the bottom of it

rêči dire

recimo, da supposons que, à supposer que, admettons que, en admettant que, familiarno mettons que
nobene besede (nič) ne reči ne dire (ali souffler, familiarno piper) mot, ne rien laisser transpirer
kaj hočete s tem reči? que voulez-vous dire par là?, qu'entendez-vous par là?, qu'est-ce à dire?
kako se to reče v francoščini (po francosko)? comment dit-on cela en français?, comment (est-ce que) cela se dit en français?
kaj bodo ljudje rekli? qu'en dira-t-on?
proti temu ni kaj reči il n'y a rien à redire (ali à y opposer), il n'y a rien à dire à cela, c'est incontestable (ali ndiscutable), familiarno il n'y a pas à dire
lahko rečete, kar hočete vous avez beau dire, quoi que vous disiez
kot rečeno, kakor sem rekel comme je l'ai dit, comme je viens de le dire
reči komu hvala remercier quelqu'un
med nama rečeno entre nous soit dit, familiarno de vous à moi
kar sem rekel, ostane med nama ce que j'ai dit, c'est entre nous (ali ça doit rester entre nous)
imeti pravico kaj reči avoir son mot à dire, avoir voix au chapitre
ničesar si ne pustiti reči ne vouloir écouter personne, ne pas entendre raison
ne si pustiti dvakrat reči ne pas se le faire répéter
kar tako kaj reči dire quelque chose sans réfléchir (ali en l'air)
to se samo tako reče c'est une façon de parler
mimogrede rečeno soit dit en passant
odkrito rečeno à parler franc, pour parler franchement, à vrai dire
tako rekoč pour ainsi dire
rečeno, storjeno aussitôt dit, aussitôt fait

rêči (rêčem)

A) perf.

1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

2. dire, suggerire, raccomandare:
uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

5. (misliti, meniti) dire, pensare:
kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
rekel bi, da to ni res direi che non è vero
ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

B) rêči se (rêče se) perf. refl.

1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria

rêči decir

nobene besede ne reči no decir nada, no decir (ni) una palabra
ne da bi rekel (kako) besedo sin decir nada, sin decir una palabra
reči komu hvala za kaj dar a alg las gracias por a/c
reči da (ne) decir que sí (que no)
recimo 50 peset digamos 50 pesetas
kaj sem hotel reči? ¿qué iba a decir yo?.; ¿qué quería decir yo?
človek bi rekel se diría
karkoli se utegne reči por más que se diga; dígase lo que se diga
proti temu ni kaj reči no hay reparo que poner a eso, no hay inconveniente en ello
tega mi ni treba reči! (komu to pravite?) ¡a mí me lo va a decir usted!
lahkó rečete (recite), kar hočete puede usted decir lo que quiera
kaj hočete s tem reči? ¿qué quiere usted decir con eso?; ¡explíquese usted!
to se (pa) že nekaj reče eso ya es algo
ničesar si ne pustiti reči no atender a razones, no hacer caso de nadie
ne si pustiti dvakrat reči no dejar que se le diga una cosa dos veces
pri sebi (tiho) reči decir entre (ali para) sí
ne vem, kaj naj k temu rečem no sé qué me diga
toliko lahkó rečem, da ... sé decir que...
in zdaj še kdo reče ... y aún hay quien dice...
kot se reče como suele decirse, f como dijo el otro
kako se reče v španščini? ¿cómo se dice en español?
reci in piši (= nič manj kot) nada menos que
tako rekoč por decirlo así, digámoslo

red-eō -īre -iī (redko -īvī) -itum

I. (s poudarjenim pomenom predpone re)

1. nazaj (poseb. domov) iti, nazaj priti (prihajati), nazaj hoditi, vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se (naspr. abire, venire, remanere): Suet. idr., sine rege redire Cu.; pogosto (poseb. pri Kom.) v zvezi z rursum, rursus, retro: leo territus retro redit V., retrorsum redire Plin.; z notranjim obj.: itque reditque viam V. hodi po poti sem in tja; impers.: Pl., C. idr., postquam domum reditum est N. ko so se vrnili domov, cum … retro in urbem rediretur L.; izhodišče v abl.: aede suburbanā rediens O., redire Regio Ci., rure Pl., Ter.; s praep.: erus alter eccum ex Alide redi[i]t Pl., redire ex Siciliā, e provinciā Ci., e scholā Val. Max., ex exsilio Plin. iun., Sen. rh., de exsilio Pl., occisus est a cenā rediens Ci.; smer v acc.: Romam Ci., domum C., N., Suet., domos Cu., cum senatoribus singulis spectatum (sup.) e senatu redeuntibus Ci. k ogledu, na ogled, v gledališče; s praep.: ad exercitum Nemetocennam Hirt., in Mediam O., ad penates et in patriam Cu., in urbem L., in caelum H., ad suos C., ad arbitrum Pl., in proelium L. k bitki (= da bi jo začel), rursus in proelium Cu. v bitko (= da bi jo nadaljeval), in suffragium L.; redire huc N., illuc Ci., eodem, unde redieram, proficisci Ci.

2. metaf. nazaj, zopet priti (prihajati), vrniti (vračati) se, povrniti (povračati, povračevati) se, ponoviti (ponavljati) se, zopet (spet) se prikaz(ov)ati, zopet (spet) se pojaviti (pojavljati): Varr., T. idr., ter denis redeuntibus annis V., redeunt humerique manusque O., redeunt iam gramina campis H., ossibus redit calor V., prisca redit Venus H., amnes in fontes suos redeant O., rediere in pristinas vires V. prejšnja moč se je povrnila, forma prior rediit O., Proteus in sese (in sua membra O.) redit V. dobi svojo (prejšnjo) podobo (obliko), in annos, quos egit, rediit O. vrnil se je k letom, ki jih je preživel = zopet se je pomladil, zopet je omladel, iam rediit animus Pl. zavest, redeunte animo Cu., huic non exesam vim luminis et redituram, si pellerentur obstantia T., cum aliquo in gratiam redire N., Pl., Ci. pomiriti se, spraviti se, pobotati se (morati) s kom, ad officium redire N. vrniti se k (prejšnji) pokorščini = zopet se pokoriti, in pristinum statum redire Ci. v staro razmerje, ad se redire Ter., L. idr. zopet priti k sebi, zavedeti se, osvestiti se; tudi = zbrati se, ovedeti se, strezniti se, ad ingenium ali rursus ad ingenium redire Ter. = suum ingenium redit alicui L. stara čud (prejšnje mišljenje, nekdanji značaj) se vrne komu, se zopet pojavi (pokaže) pri kom, ad suum vestitum redire Ci. sleči žalno obleko, nehati žalovati, ad pauca redire Ter. (na) kratko narediti, redire in viam Ter., Ci. ali in veram viam Pl. ali in rectam semitam Pl. na pravo pot, Ci., res redit Ci. se zopet obravnava, je zopet v obravnavi, res redierunt Pl. staro stanje se je povrnilo, prišlo je do vzpostavitve starega stanja, de integro redit oratio Ter. se znova začne, redit animo ille latus clavus Plin. iun. mi znova pride na misel; tako tudi: singula menti redeunt Val. Fl., propter unius civis periculum populum Romanum ad saga isse, propter eiusdem salutem redisse ad togas Ci. odločiti se za vojno … za mir, in memoriam redire z ACI: Pl. ali z gen.: Ci. = in memoriam secum redire Ter. domisliti se, spomniti se; occ.
a) (v govoru) zopet priti, znova preiti (prehajati) na koga, zopet se vrniti (vračati) h komu, zopet omeniti (omenjati) koga, kaj, zopet govoriti o kom, o čem: Lact. idr., illuc redeamus V., illuc unde abii, redeo H., ad rem Ter., domum redeamus, id est ad nostros revertamur Ci., redeo ad prima, ad principia defensionis meae Ci., ad propositum Q., Cels.
b) (o krajih) α) dvigati se: in nubem ossa redit Val. Fl. β) padati, spuščati se, nagibati se, biti nagnjen, zniževati se, nižati se: collis … in fronte[m] leniter fastigatus paulatim ad planitiem redibat C., quā redit Rhodope V.
c) (kot dohodek, pridelek) priti (prihajati), dobi(va)ti se, priteči (pritekati), doteči (dotekati): Pl. idr., iam enumerasti id, quod ad te rediturum putes Ter., ex quā regione L., talenta ei redibunt N., pecore redeunt ter ducena Mart., possentne fructus pro labore redire Varr., pecunia publica, quae ex metallis redibat (kot prihodek, dohodek) N.; metaf.: ex otio illo bellum rediturum esse L. se bo izcimila, bo nastala. —

II. (z zabrisanim pomenom predpone re)

1. pripasti (pripadati) komu, priti (pasti) komu (nazaj) v roke: Pl. idr., ad unum imperium provinciae rediit Ci., quorum ad arbitrium … summa omnium rerum … redeat C. naj se jim pusti na voljo, res (vlada, vladavina, oblast) ad patres redierat L., eius morte ea bona ad me redierunt Ter., ager ad Ardeates redit H.

2. priti do česa: res ad interregnum rediit L. prišlo je do … , res ad triarios rediit L. do skrajne nevarnosti = sile (gl. tudi pod triāriī), pilis omissis ad gladios redierunt C. spopadli (spoprijeli) so se z meči, res rediit ad manus Auct. b. Afr. prišlo je do rokomaha (do pretepa, do spopada mož na moža), Caesar ad duas legiones redierat C. je bil prišel na dve legiji = Cezarjeva vojska se je skrčila na dve legiji, Cezar se je moral zadovoljiti z dvema legijama, bona in tabulas publicas redeunt Ci. se vknjižijo v računske zapisnike državne blagajne, meum iam res rediit locum, ut … Ter. prišlo je tako daleč (do tega), da … , si eo meae fortunae redeunt Ter. če pridem do tega, ad nilum (na nič) redeunt res Lucr., huc redeunt omnia verba Ter. vse besede letijo (kažejo) na to.

Opomba: Star. pr. redinunt = redeunt: P. F.; nenavad. fut. redies: Ap.; rediet: Sen. ph., Aug., Vulg., redient: Vulg.; pf. redivi Ap., Amm., redit (skrč. pf.): Ter.; pogosteje pri pesnikih.

réduire* [redɥir] verbe transitif zmanjšati, znižati, reducirati, skrčiti; omejiti (à na); poenostaviti, dovesti ali privesti (à, en do, v); pretvoriti (en v); preračunati (mero, tudi commerce); podvreči, prisiliti, primorati; commerce konvertirati; mathématiques krajšati; odpustiti (osebje)

réduire (en petits morceaux, fragments) razkosati na kose, koščke, delce
se réduire zmanjšati se; poenostaviti se, spremeniti se (en quelque chose v kaj); ukuhati se; omejiti se (à na)
se réduire à rien razbliniti se v nič
réduire en acte, en effet spremeniti v dejstvo
réduire en cendres upepeliti
réduire un dessin, une photographie zmanjšati risbo, fotografijo
réduire au désespoir spraviti v obup
réduire les fractions au même dénominateur pretvoriti ulomke na isti imenovalec
réduire une fracture izravnati zlom
(vieilli) réduire un ennemi, un pays podvreči si sovražnika, deželo
réduire en esclavage, en servitude zasužnjiti
réduire des rebelles ukrotiti upornike
réduire le prix de quelque chose znižati čemu ceno
réduire un jus, une sauce zgostiti (z izparevanjem) sok, omako
réduire un minerai pour en tirer le métal odvzeti rudi kisik za pridobivanje kovin
réduire un texte skrčiti, skrajšati besedilo
réduire à rien, en poussière, en miettes popolnoma uničiti, zmleti v prah, zmrviti
être réduit à rien biti popolnoma brez sredstev
réduire quelqu'un au silence, à l'obéissance, à la raison, à la mendacité prisiliti koga k molku, k pokorščini, spraviti koga k pameti, na beraško palico

rē-fert, rē-ferre, rē-tulit (prvotno *id rēs fert „zadeva to prinaša“, „ zadeva tako nanese“, *id mea res fert „moja zadeva to prinaša (tako nanese)“, „meni je (gre) v korist“, „v mojem interesu je“; quid rēs fert? „kaj prinaša (kako nanese) zadeva?“; ko je iz *rēs fert nastala obl. rēfert, so šteli rē za abl. in mu pristavljali meā, tuā, nostrā itd. nam. meă, tuă, nostră itd.; od tod pf. rētulit nam. rēs tulit) stati, biti komu do česa, biti na čem, stati na čem, zaleči, deti (npr. veliko, nič ne deti), biti v prid, biti v korist, koristiti; abs.: bona Seiani ablata, ut in fiscum cogerentur, tamquam referret T. kakor da bi to kaj zaleglo. Stvar, do katere je komu: z ACI: refert nos publica recuperare Ci., abs te ius dici Ci., mutari pabula V.; z inf.: numero comprendere refert V., neque refert videre Ci., retulit non suscepisse Ter.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Iuv., Sen. ph., Plin. iun. idr., quid refert, utrum voluerim fieri an gaudeam factum Ci., refert, consul an dictator an praetor spoponderit L., referre arbitrabatur, cuiusmodi victoria esset futura Auct. b. Afr.; z ut in cj.: Ter. idr., referre videtur, ut, qui fortis erit, sit felicissimus idem Iuv., ut … statum … observemus Col.; z neutr. pron.: hoc refert Pl., Ter., id, quod refert Pl., Ter., Ci. idr.; neklas. s subst. v nom.: magni refert studium atque voluptas Lucr., locorum natura Plin. Oseba ali stvar, kateri je do česa: z abl. meā, tuā, suā, nostrā, vestrā: tuā istuc refert maxume Pl., id meā minime refert Ter., non ascripsi id, quod tuā nihil referebat Ci.; z gen.: Plin. iun., Plin. idr., faciendum aliquid, quod illorum magis quam suā retulisse videretur S., neque refert cuiusquam T., ipsius ducis hoc referre videtur Iuv., plurimum refert compositionis Q.; z dat. (neklas.): quoi rei id te assimulare retulit? Pl., dic, quid referat intra naturae fines viventi, iugera centum an mille aret? H., non referre dedecori, si … T.; z ad in acc.: quam ad rem istuc refert? Pl. Na vprašanje koliko? z gen. pretii (analogno z glag. cene) parvi, magni refert Ci.; večinoma (analogno po glag. interest) z adj. v acc. neutr.: quid, multum, plus, plurimum, nihil, nimium idr.: Ci. idr.; tudi z adv.: maxime Pl., minime Ter., refert magno opere id ipsum Ci.

rēiectāneus 3 (rēicere) zavrgljiv, zaničljiv, odklonljiv, zavržen, nizkoten; subst. rēiectānea -ōrum, n zavrgljive, odklonljive, zapostavljene stvari, stvari, ki sicer same po sebi niso nič slabega, a jih tudi ni mogoče odobravati (prevod stoiškega ἀποπροηγμένα): ista, inquit, quae dixisti, valere, locupletem esse, non dolere, bona non dico, sed dicam Graece προηγμένα, Latine autem producta — sed praeposita aut praecipua malo, sit tolerabilius et mollius —; illa autem, morbum, egestatem, dolorem, non appello mala, sed, si libet, reiectanea Ci.

rein čist; vom reinsten Wasser najčistejši; reine Hände haben imeti čiste roke ( tudi figurativ ); eine reine Weste haben figurativ imeti čiste roke; die Luft ist rein figurativ zrak je čist; reinen Tisch machen (brezobzirno) narediti red; Adverb čisto; rein nichts čisto nič; ins reine schreiben narediti čistopis; ins reine bringen razčistiti; ins reine kommen razčistiti z, figurativ sporazumeti se; ins reine kommen mit sich selbst priti si na jasno; mit sich selbst im reinen sein biti si na jasnem o (čem); figurativ der reinste čisto navaden, popoln (der reinste Saustall čisto navaden svinjak)

reír* s smehom sprejeti, zasmehovati; smejati se, šaliti se

todos reían (con) sus chistos vsi so se smejali njegovim šalam
reír a boca llena od srca se smejati
reír a carcajadas na vse grlo se smejati
no tengo ganas de reír ni mi do smeha
dar que reír (a) v smeh spraviti, razvedriti
no me haga V. reír ne smešite se
no es cosa de reír to ni smešna stvar
echarse a reír (glasno) se zasmejati
reírse smejati se
reírse de alg. zasramovati koga, zasmehovati
no hay que reírse to ni nič smešnega
¡ríete tú! to si lahko misliš!
¡me río de ello! se požvižgam na to!
¡ríase V. de la juventud! (ironično) to Vi imenujete mladost!

relâcher [rəlɑše] verbe transitif zrahljati (vrv, struno); omiliti, zmanjšati; olajšati; izpustiti (jetnika); verbe intransitif napraviti vmesni postanek

se relâcher zrahljati se (vrv, disciplina); omiliti se (vreme); popustiti (bolečina); zapustiti se (oseba), postati nemaren, zanemariti se
relâcher les muscles popustiti, sprostiti mišice
relâcher l'intestin olajšati izpraznjenje črevesja
relâcher un prisonnier izpustiti ujetnika
ne rien relâcher de ses prétentions nič ne popustiti od svojih zahtev
le navire dut relâcher dans une île ladja je morala med vožnjo pristati na nekem otoku
se relâcher dans son travail popustiti v svojem delu
cet élève se relâche ta učenec se zanemarja