Franja

rafraîchir [-frɛšir] verbe transitif osvežiti, ohladiti; prezračiti (la chambre sobo); (na novo) poživiti; obnoviti; izboljšati; agronomie prekopati, preorati (la terre zemljo); verbe intransitif ohladiti se, osvežiti se, postati svež

se rafraîchir osvežiti se; odpočiti si, oddahniti si; ohladiti se; familier okrepčati se (s prigrizkom, s pijačo), popiti kaj osvežujočega
rafraîchir une boisson ohladiti pijačo
rafraîchir des cheveux pristriči lase
rafraîchir un chapeau, un tableau obnoviti klobuk, sliko
se rafraîchir l'esprit duševno izpreči
rafraîchir la mémoire à quelqu'un komu kaj nazaj v spomin poklicati, osvežiti komu spomin
mettre du vin, un melon à rafraîchir ohladiti vino, melono
le temps s'est bien rafraîchi vreme se je precej ohladilo

rattraper [-trape] verbe transitif (zopet) ujeti ali prijeti; dohiteti (tudi figuré); zopet dobiti; figuré dohiteti, nadomestiti zamujeno

se rattraper nadoknaditi, dohiteti (svojo izgubo, zamudo), odpočiti si, opomoči si (de od)
se rattraper à ujeti se, uloviti se za
se rattraper sur quelque chose odškodovati se za kaj; trdno držati, oklepati se (à quelque chose česa)
rattraper un prisonnier évadé (zopet) ujeti pobeglega ujetnika
rattraper une maille pobrati zanko
rattraper ses lunettes de justesse komaj še ujeti svoja očala (pred padcem na tla)
rattraper une voiture et la doubler ujeti in prehiteti avto
partez devant, je vous rattraperai bien pojdite naprej, vas bom že dohitel
on ne peut rattraper le temps perdu izgubljeni čas se ne da dobiti nazaj
on ne m'y rattrapera plus! to se mi ne bo večzgodilo! temu ne bom več nasedel, šel na led!
je n'ai pu manger à ma faim pendant plusieurs jours, mais maintenant je me rattrape večdni se nisem mogel najesti do sitega, sedaj pa se odškodujem za to
après ses pertes d'hier il s'est rattrapé po včerajšnjih izgubah je (danes) spet dobil svoj denar nazaj
se rattraper aux branches (figuré) znati si pomagati

raucus 3 (iz *rau̯icos iz ravus hripav; indoev. kor. *rē-, *rā- rjuti, kričati; prim. skr. ruváti, rā́uti, ravati (on) rjove, kriči, rávaḥ, raváthaḥ rjovenje, kričanje, gr. ὠρύομαι, ἐ-ρεύγομαι rjovem, tulim, kričim, ὠρυδόν rjoveče, z rjovenjem, lat. ravis hripavost, ravīre, rabula, rūmor, rudere, rugīre, sl. rjuti, rikati, rukati)

1.
a) hripav, ohripel, zahripan, zahripel: Pl., Ci., Q., Lucr., Pr. idr., vox … rauco de gutture fertur O., vicinia rauca reclamat H. se mu odzivajo sosedje s hripavim glasom, sosedje na vse grlo hripavo kričijo nazaj, rauci causidici, rogatores Mart. zahriplo kričeči.
b) (o pticah) vreščeč, vreščav, rezek, oster: cornix Lucr., raucae palumbes V., rauci cycni V., rauca vox ranarum O., rudens rauco ore asellus O., rauca cicada V. predirljivega (presunljivega, preletečega) glasu.

2. pesn. metaf. zamolkel, zagroben, temen, votel, votloglasen, šumeč, škripav, hripav, raskav, brneč, škrgutav: Mart., Val. Fl., Stat. idr., Hadria H., raucum aes V. = tuba ali ščit, rauca garrulitas picarum O., raucum murmur (sc. undae) V., rauca fluentia V., tympana O., cymbala Pr., rauca bucina, raucus cantus cornuum V., raucum cornu Pr., Lucan.; pl. n. abs.: rauca sonans amnis V. votlošumeča, bučeča, hrumeča, rauca gemere Lucan., Sil. — Adv. raucē hripavo, ohripelo, zahripano, zahriplo, zamolklo, vreščeče, cvileče: sonare Serv., corvus strepitu vocis alias aves rauce ciet Porph.

ravoir [ravwar] (le v nedoločniku) verbe transitif zopet imeti ali dobiti

il veut ravoir ce qu'il a donné hoče dobiti nazaj, kar je dal

reach² [ri:č]

1. prehodni glagol
iztegniti (forth, out)
izprožiti (roko); stegniti, razširiti; podati (komu kaj); postreči (komu s čim); odvzeti (from komu ali čemu)
dospeti kam, priti do, segati do, seči; priti do zaključka, razumeti, doumeti, pogruntati, dojeti; imeti vpliv, vplivati, pustiti vtis (na koga); doseči, zadeti, pogoditi (kaj); doživeti, dočakati (starost, dobo, novo izdajo)

to reach a great age doživeti visoko starost
to reach a blow prisoliti (komu) zaušnico
this book reached its 10^th edition ta knjiga je doživela 10. izdajo
reach me that book, will you? podaj mi ono knjigo, prosim!
to reach the ceiling segati do stropa
the boat reached the shore čoln je prispel do brega
to reach a conclusion priti do (nekega) zaključka
the cost reached 1000 dollars stroški so znesli 1000 dolarjev
he reached down his hat snel je klobuk s kljuke
to reach forth one's hand iztegniti (izprožiti, podati) roko
my land reaches the hills moja zemlja sega do brd
my letter reached him in time moje pismo mu je pravočasno prišlo v roke
to reach perfection doseči popolnost
to reach an understanding doseči sporazum
the water reached my knees voda mi je segla do kolen

2. neprehodni glagol
seči, poseči (after, at, for po)
raztezati se (to k, do)
prožiti se; priti (to do)
(do)segati; nagniti se (forward naprej, toward k, proti)
figurativno težiti k čemu, iti (at, after za čem)
napenjati se; prodreti (into v)
dojeti, doumeti, razumeti

as far as the eye can reach kakor daleč lahko seže oko
the coat reaches to the knees plašč sega do kolen
to reach back to the time of Napoleon segati nazaj v Napoleonove čase
his boots reach up to the knees škornji mu segajo do kolen
the country reaches from the sea to the mountains dežela sega, se razprostira od morja do gorá
he reached for a weapon segel je po orožju

rebours [rəbur] masculin protidlaka (blaga), figuré nasprotje

à rebours, au rebours proti dlaki, na srh; figuré narobe; nazaj
compter à rebours nazaj šteti
lire à rebours narobe brati
au rebours de proti, v nasprotju z
aller au rebours de l'évolution générale iti v nasprotju s splošnim razvojem
caresser un animal à rebours božati, gladiti, žival proti dlaki
faire tout à rebours narediti vse narobe
prendre quelque chose à rebours napačno razumeti
prendre le rebours de quelque chose krtačiti, česati proti dlaki
marcher à rebours ritensko hoditi

rebrousser [-bruse] verbe transitif česati, krtačiti proti dlaki; figuré, familier razžaliti

le vent lui rebrousse les cheveux veter ji (mu) mrši lase
rebrousser chemin vrniti se po isti poti nazaj; verbe intransitif obrniti se

recibir (s)prejeti, dobiti; odobriti; utrpeti (izgubo, škodo); izkupiti (denar)

recibir además povrhu (še zraven) dobiti
recibir una carta prejeti pismo
recibir daño škodo utrpeti
recibir dinero izkupiti denar
recibir a Dios, recibir al Señor, recibir la Eucaristía obhajilo prejeti
recibir en retorno nazaj sprejeti
después de recibir po prejemu
horas de recibir sprejemne ure
sala de recibir sprejemni salon
hoy me toca recibir (pop) danes ne odnesem zdrave kože
recibirse de licenciado napraviti državni izpit, licenciat

reciprocus 3, adv. -ē (iz *reco-proco-; prim. re in procerēs, torej = nazaj in naprej obrnjen)

1. po isti poti se vračajoč: reciprocum est, cum unde quid profectum redit eo Varr., reciprocum telum Varr., amnis, aestus Plin., mare T., Plin. upadajoče, osekajoče, oseka, reciproce fluere Varr. tja in nazaj stopajoče ali povratno teči = plimovati in osekati, doživljati plimo in oseko, vox Plin. odbijajoč se (o odmevu, jeku).

2. pren. naroben, vzajemen, povraten, medseboj(nost)en, recipročen: argumenta (gr. ἀντιστρέφοντα) Gell. ki se obračajo proti tistemu, ki jih je podal, ars Plin. premenjalna, spreminjajoča se, vzajemna; tako tudi talio Gell.; pren. (adv.) narobe, napak, obrnjeno, (ravno) obratno: Prisc.; kot gram. t.t.: pronomina reciproca Prisc. povratni zaimki.

reconduire* [-kɔ̃dwir] verbe transitif spremiti (osebo, ki odhaja), spremiti do vrat (iz vljudnosti); juridique obnoviti (najemno, zakupno pogodbo); obnoviti, podaljšati

reconduire des enfants chez leurs parents spremiti, peljati otroke nazaj k staršem

reculons, à [rəkülɔ̃] adverbe zadenjsko, ritensko, porakovo

aller, marcher reculons iti nazaj (namesto naprej), nazadovati
s'éloigner reculons ritensko se oddaljiti

recumbent [rikʌ́mbənt] pridevnik
ležeč, počivajoč (on, upon na)
naslonjen, sloneč
figurativno počivajoč, brezdelen, neaktiven

recumbent hairs nazaj ležeči (počesani) lasje

recur [rikə́:] neprehodni glagol
vrniti se, vračati se, vračati se v mislih ali besedah (to na)
zopet nastopiti (dogodek), ponoviti se, obnoviti se; zateči se (to k)
pasti na pamet, priti na um, spomniti se

an ever recurring question vedno nastopajoče, stalno se ponavljajoče vprašanje (problem)
recurring decimal matematika periodična decimalka
recurring disease ponavljajoča se bolezen
it recurred to me spomnil sem se
to recur in (on, to) the mind priti nazaj na um, na pamet

refoulement [rəfulmɑ̃] masculin zadrževanje (solz); zajezitev; potlačitev (čustev), zatrtje (spolnih gonov)

refoulement des émigrants étrangers zajezitev, ustavitev (sprejemanja) tujih emigrantov
refoulement des ennemis potisnjenje sovražnika nazaj
refoulement des instincts zatrtje nagonov

re-fugiō -ere -fūgī -fugitūrus (re in fugere)

I. intr.

1. (nazaj) (z)bežati, ubežati, uiti (uhajati), uteči (utekati), pobegniti, odnesti jo (glavo, pete), umakniti (umikati) se, izmakniti (izmikati) se: hostes velocissime refugiebant C., acie C. iz bitke, ex caede in castra Hirt., Syracusas Ci., domum Suet., in portum C., ad suos C., ex castris in montem C., in domum atque in tecta L., quadrupes nota intra tecta refugit V.; pesn.: mille fugit refugitque vias V. leta tja in nazaj; metaf.: refugere a consiliis Ci. odstopiti, ab orationis turpidine Ci., timido sanguen refugit Enn., sol medio orbe refugit V. izgine (se skrije) na pol; occ. odmakniti (odmikati) se, umakniti (umikati) se: Col., Mel. idr., visa refugit humus O. se izgublja, refugit a litore templum V., mox zothecula refugit quasi in cubiculum idem atque aliud Plin. iun., quo pridie (sc. mare) refugisset Cu.

2. pribežati, zateči (zatekati) se, uteči (utekati) h komu, kam, (po)iskati pri kom, kje zavetje: L., Stat. idr., ad legatos Ci., ad carminis tranquillitatem tamquam ad portum Petr., ad naturale bonum Auct. b. Alx. —

II. trans.

1. bežati pred kom, od česa: H., Suet., Lucan. idr., id refugisti Ci., refugere instantes Auct. b. Afr., attollentem iras (sc. anguem) V.; pren. uiti (uhajati): memoriam alicuius Col.

2. metaf. bati (plašiti, strašiti) se, (iz)ogibati se koga, česa, umikati se komu, čemu: Sen. ph., Q. idr., foeda ministeria V., viriles contactus, omnem Venerem O., iudicem Ci., a dicendo Ci. ne moči odločiti se, srce komu ne dati, da bi povedal, possum multa referre, ni refugis V.; z inf.: Iust., Sil., Lact. idr., nec te transire refugi O., Lesboum tendere barbiton H.; pesn.: populus vicina iurgia refugit H. (obmejni) topol (meton. = sadilec obmejnega topola) se izogiba prepiru s sosedi.

refugus 3 (refugere)

1. (nazaj) bežeč, (u)bežen, begoten: equites irritato proelio sponte refugi T., quidam in castra refugi T., instantibus resisterent, refugos non sequerentur T.

2. pesn. metaf. umikajoč se, bežeč: Tantalus undam captavit refugam O., Nilus Plin. iun., capilli a fronte refugi Lucan. nazaj se ulegajoči; z gen.: refugus ieiunii Ambr.

régalade [-lad] féminin

1.

boire à la régalade nagniti glavo nazaj in vlivati pijačo v usta, ne da bi se s steklenico dotaknili ustnic

2. kres, živahen ogenj

regard [rəgar] masculin pogled; pluriel pozornost; (vstopni) jašek, odprtina, luknja

au regard de z ozirom na, v primeri z
au premier regard na prvi pogled, ob prvem pogledu
d'un seul regard z enim (samim) pogledom
texte masculin avec la traduction en regard tekst s prevodom poleg (na nasprotni strani)
regard en arrière pogled nazaj
regard de connaisseur pogled poznavalca, veščaka, strokovnjaka
regard noir nezadovoljen, besen pogled
abaisser son regard povesiti svoj pogled
attacher, fixer ses regards sur upreti svoj pogled v, strmeti v
attirer les regards pritegniti poglede
avoir droit de regard sur imeti pravico nadzorstva, kontrole nad
dévorer du regard požirati z očmi
jeter un regard curieux sur quelque chose radovedno kaj pogledati
lancer des regards furieux besno (po)gledati
mettre deux choses en regard primerjati dve stvari
mettre en regard de postaviti nasproti, primerjati z
mitrailler, foudroyer du regard obstreljevati, uničiti s pogledom
parcourir du regard preleteti s pogledom
promener ses regards bloditi s pogledom (po); ozirati se (po)
soustraire aux regards odtegniti, skriti pogledom

regardant, e [-gardɑ̃, t] adjectif natančen pri izdatkih, varčen; vieilli gledajoč

animal masculin regardant nazaj gledajoča žival (v grbu)
être regardant sur l'argent de poche varčevati z žepnino
patron regardant varčen gospodar

regarder [rəgarde] verbe transitif (po)gledati, motriti, zreti; smatrati, imeti za; upoštevati, vzeti v premislek, uvaževati, ozirati se na, gledati na; tikati se, zadevati; stati, ležati nasproti (quelque chose čemu); verbe intransitif videti, gledati (par la fenêtre skoz okno); čislati, pripisovati veliko vrednost (à quelque chose čemu)

vous ne m'avez pas regardé (familier) ne računajte name!
quand il achéte, il n'y regarde pas kadar kupuje, ne gleda na denar, na izdatke
regarder avec convoitise poželjivo gledati, škiliti na
regarder quelqu'un comme une bête curieuse nesramno koga gledati
regarder à la dépense varčevati z izdatki, gledati na izdatke
regarder quelqu'un dans le blanc des yeux ostro koga pogledati
regarder derrière soi nazaj pogledati
regarder du coin de l'œil, à la dérobée, par en-dessous skrivaj pogledati
y regarder à deux fois dobro si premisliti
regarder en face, fixement strmeti (quelqu'un v koga)
regarder le danger en face pogumno zreti nevarnosti v obraz
regarder de haut en bas pogledati od glave do nog, od vrha do tal
il ne regarde que son intérêt on gleda le na lastno korist, na lasten interes
regarder aux mains de quelqu'un (figuré) gledati komu na prste
regarder de près od blizu motriti, figuré točno paziti na
ne pas y regarder de trop près zatisniti eno oko
regarder de travers (figuré) postrani, grdo (po)gledati
il ne faut pas y regarder de si près tega ni vzeti tako natančno
se contenter de regarder le opazovati
(familier) regardez voir! poglejte no!
cela ne me regarde pas to me ne tiče, mi ni mar, me ne briga, ni moja stvar
se regarder comme le centre de l'univers smatrati se za središče sveta
il ne s'est pas regardé sebe ne vidi (ima sam napake, ki jih očita drugim)
un chien regarde bien un évêque (proverbe) še pes (lahko) škofa pogleda