Franja

disonorare

A) v. tr. (pres. disonoro)

1. onečastiti, osramotiti

2. zapeljati; posiliti

3. ne plačati, ne spoštovati (obveznosti)

B) ➞ disonorarsi v. rifl. (pres. mi disonoro) osramotiti se; biti ob čast

disordinare

A) v. tr. (pres. disordino)

1. spraviti, spravljati v nered

2. zmesti, zmešati

B) v. intr. pretiravati, biti nezmeren:
disordinare nel mangiare pretiravati v jedi

C) ➞ disordinarsi v. rifl. (pres. mi disordino) pomešati se, biti pomešano

disorganizzare

A) v. tr. (pres. disorganizzo) dezorganizirati

B) ➞ disorganizzarsi v. rifl. (pres. mi disorganizzo) dezorganizirati se; razpasti, razpadati

disorientare

A) v. tr. (pres. disoriēnto)

1. dezorientirati

2. pren. zmesti, zbegati

B) ➞ disorientarsi v. rifl. (pres. mi disoriēnto)

1. dezorientirati se, zgubiti orientacijo

2. pren. zbegati se, zmesti se

disorlare

A) v. tr. (pres. disorlo) razparati rob:
disorlare una gonna razparati rob krila

B) ➞ disorlarsi v. rifl. (pres. mi disorlo) zgubiti rob (obleka)

dispensare

A) v. tr. (pres. dispēnso)

1. deliti, razdeljevati:
dispensare sorrisi na veliko se smehljati
dispensare scappellotti klofutati

2. oprostiti, oproščati:
dispensare dal servizio odpustiti iz službe

B) ➞ dispensarsi v. rifl. (pres. mi dispēnso) (fare a meno di) ne storiti, ne reči (česa):
non posso dispensare dal dirvi che... ne morem si kaj, da vam ne bi rekel...

dispenser [dispɑ̃se] verbe transitif oprostiti (quelqu'un de quelque chose komu kaj), izpregledati; dispenzirati; deliti, razdeljevati, razdajati

dispenser quelqu'un d'impôts, d'une obligation, d'un devoir oprostiti koga davkov, kake obveznosti, dolžnosti
dispensez-moi de vous accompagner dovolite mi, da vas ne pospremim (nazaj)
je vous dispense de faire des commentaires prosim vas, nobenih komentarjev!
je vous dispense à l'avenir de vos visites v bodoče mi prizanesite s svojimi obiski; prepovedujem vam obiske pri meni v bodoče
dispensez m'en! prizanesite mi s tem!
se dispenser de ses devoirs, de travailler odtegniti se dolžnostim, delu

disperare

A) v. tr. (pres. dispēro)

1. obupati, ne upati več:
disperare di vincere ne upati več na zmago

2. spraviti, spravljati v obup:
far disperare spraviti v obup, mučiti:
questo ragazzo mi fa disperare fant me spravlja v obup

B) v. intr. obupati; zgubiti vsak up:
disperare della buona riuscita dell'impresa zgubiti vsak up na uspeh podjetja

C) ➞ disperarsi v. rifl. (pres. mi dispēro) obupati

dispērdere^*

A) v. tr. (pres. dispērdo)

1. razpršiti, razkropiti, raztresti; razgnati, razganjati:
la polizia ha disperso i dimostranti policija je razgnala demonstrante

2. (sperperare) zapraviti, zapravljati; razsipati:
disperdere un patrimonio zapraviti premoženje
disperdere le proprie energie razsipati energijo

3. kem., fiz. dispergirati

B) ➞ dispērdersi v. rifl. (pres. mi dispērdo)

1. razpršiti se, porazgubiti se

2. zgubljati se, zapravljati sile:
si disperde in studi disordinati zapravlja svoje sile v neorganiziranem študiju

3. kem. dispergirati se

dispereō -īre -iī (—) (decomp.) docela ugonobiti (ugonabljati) se, poginiti (poginjati), propasti (propadati), končati se: disperii Ter. izgubljen sem! po meni je! gorje mi! tako tudi: male disperii Kom., disperii, perii misera Kom., disperisti Kom., disperistis, ni … Kom., dispeream, ni … H. ali dispeream, nisi … Cat. ali dispeream, si … Pr. naj poginem, če (ne) … , fructus disperit Varr., cibus disperiit, serpens disperit Lucr., fundumne pulcherrimum … disperire patiemini? Ci. — Glagol se rabi za pass. glag. disperdō.

Opomba: Fut. disperiet Vulg.

dispiacere^*

A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)

1. ne ugajati:
non dispiacere še kar ugajati:
lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč

2. obžalovati, biti žal:
ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer

B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal

C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela

dispiciō -ere -spexī -spectum (dis in speciō -ere)

1. „videti začeti“, oči (zopet) odpreti, spregledati: catuli caeci (slepi rojeni) et qui iam dispecturi sunt Ci., ut primum dispexit Ci. (o smrtno ranjenem Epaminondi), tanta oborta caligo est, ut dispicere non posset Suet. da ni mogel stvari okrog sebe prepoznati.

2. occ.
a) intr. s široko odprtimi očmi ogledovati, razgledovati se, ozreti (ozirati) se: ad terram aspice et dispice (ali despice) Pl., longe cunctas in partīs dispicere Lucr.; pren. vse natanko preisk(ov)ati: dispicientibus consistorianis et militaribus Amm., dispicere de hereditatibus, de his obligationibus Iustin. Inst.
b) trans. z očmi izslediti, razločiti (razločevati), zagledati, zazna(va)ti: nequit ullam dispicere ipse oculus rem Lucr., dispecta est et Thule T., praedam celsius (z višine) dispicere Amm.

3. pren. duševno izslediti, spozna(va)ti, prepozna(va)ti, jasno uvide(va)ti, spredvideti: iam aliquid dispiciam Ter., si dispicere quid coepero Ci., tot res mea sponte dispexi Ci., si … imbecilli animi … verum dispicere non possint Ci., populus Romanus libertatem iam ex diutina servitute dispiciens Ci., dispice insidiatorem et petitum insidiis L. razločuj, dispicere mentem principis, merita T.; z relativnim stavkom: sed ego quod sperem non dispicio Ci.; z odvisnim vprašanjem: in ea re Pompeius quid velit non dispicio Ci. ni mi jasno, dispicies, quid renuntiandum Regulo putes Plin. iun.; occ. premisliti (premišljati), preudariti (preudarjati), (po)misliti na kaj: ubi occasio admonet, dispicere Pl., dispicere res Romanas Ci. ep., quorum nihil cum dispexisset caecata mens subito terrore L.; dispice z ne: Plin. iun., z num ali an: Plin. iun.

disponer* (glej poner) razporediti, urediti, pripraviti; odrediti, določiti; razpolagati, imeti na voljo; skrbeti za; pogrniti (mizo)

disponer un legado zapustiti v oporoki
disponga V. de mí cuando guste razpolagajte z menoj ob vsakem času
disponerse pripraviti se
no dispongo de mucho tiempo nimam veliko časa (na voljo)

disporre^*

A) v. tr. (pres. dispongo)

1. razporediti, razporejati; razpostaviti, razpostavljati

2. urediti, urejati; pripraviti, pripravljati:
disporre ogni cosa per la partenza pripraviti vse za odhod

3. določiti, določati; odrediti, odrejati:
la legge in questi casi dispone il sequestro v takih primerih zakon odreja zaplembo

B) v. intr.

1. odločiti, odločati; skleniti, sklepati

2. imeti, razpolagati:
disporre di molto denaro imeti veliko denarja

3. (essere dotato) imeti:
l'albergo dispone di cento stanze hotel ima sto sob

C) ➞ disporsi v. rifl. (pres. mi dispongo)

1. postaviti, postavljati se:
i bambini si disposero in cerchio otroci so se postavili v krog

2.
disporsi a qcs. pripraviti, pripravljati se na kaj

disprezzare

A) v. tr. (pres. disprēzzo)

1. zaničevati, prezirati; omalovaževati, ne ceniti

2. ne se zmeniti za kaj; mrziti

B) ➞ disprezzarsi v. rifl. (pres. mi disprēzzo) zaničevati, prezirati se

disputare

A) v. intr. (pres. disputo)

1. razpravljati, diskutirati; polemizirati:
disputare di politica razpravljati o politiki

2. potegovati se; konkurirati:
disputare con i colleghi per la promozione potegovati se s kolegi za napredovanje

B) v. tr.

1. razpravljati o čem

2. spodbiti, spodbijati

3. šport tekmovati (teči, igrati):
disputare una gara tekmovati
disputare una partita di calcio odigrati nogometno tekmo
disputare il Giro d'Italia voziti kolesarsko dirko po Italiji

C) ➞ disputarsi v. rifl. (pres. mi disputo) potegovati se; boriti se:
disputarsi il posto potegovati se za mesto
disputarsi il pallone šport boriti se za žogo (nogomet)

dissanguare

A) v. tr. (pres. dissanguo)

1. pustiti, puščati kri

2. pren. izčrpati, izžeti:
l'eccessivo fiscalismo dissangua l'economia nazionale pretirano obdavčenje izžema državno gospodarstvo

B) ➞ dissanguarsi v. rifl. (pres. mi dissanguo)

1. izkrvaveti

2. pren. ugonobiti, ugonabljati se; uničiti, uničevati se:
si dissangua per il figlio vse bi dal za sina

disseccare

A) v. tr. (pres. dissecco) izsušiti, presušiti (tudi pren.)

B) ➞ disseccarsi v. rifl. (pres. mi dissecco)

1. izsušiti, presušiti se

2. pren. presahniti, presihati:
la sua vena poetica si è disseccata njegova pesniška žilica je usahnila

disserrare

A) v. tr. (pres. dissērro) knjižno odpreti, odpirati; razkleniti

B) ➞ disserrarsi v. rifl. (pres. mi dissērro) knjižno odpreti, odpirati se; razkleniti se

dissetare

A) v. tr. (pres. disseto)

1. odžejati

2. pren. (appagare) zadovoljiti, zadovoljevati; utešiti

B) ➞ dissetarsi v. rifl. (pres. mi disseto)

1. odžejati se

2. pren. potešiti se