Franja

Zadetki iskanja

  • Celovec samostalnik
    (mesto v Avstriji) ▸ Klagenfurt
  • Cēnabum (Gēnabum) -ī, n (Κήναβον, Γήναβον) Cenab (Genab), glav. mesto Karnutov v Galiji ob Ligeru, pozneje civitas Aurelianorum (zdaj Orléans) imenovano: C., Sid. Od tod adj. Cēnabēnsis (Gēnabēnsis) -e kenabski (genabski), v Cenabu (Genabu): caedes C.; subst. Cēnabēnsēs (Gēnabēnsēs) -ium, m Cenabčani (Genabčani), preb. Kenaba: C.
  • cēnsus -ūs, m (cēnsēre)

    1. štetje: eorum,... censu habito,... repertus est numerus milium C et X C.

    2. occ. cenitev imetja, štetje prebivalstva, popis državljanov v Rimu; pod cenz. nadzorstvom vsako peto leto na Marsovem polju v „mestni hiši“ (villa publica). Vsak državljan je moral pod prisego prijaviti osebne podatke o sebi in svoji rodbini ter svoje premoženje (zemljišča, denar in sužnje). Na podlagi teh podatkov je cenz. določil davek in odkazal državljanu mesto v eni izmed 35 občin (tribus): eo anno census actus est L. je bil popis prebivalstva, census, qui isto praetore (na Siciliji) sunt habiti Ci., censum instituere L. ali facere Gell., censum censere (staro besedilo): legem censui censendo dicere L. z zakonom določiti cenitev ali ljudsko štetje, sintne praedia censui censenda Ci. Od tod pogosto v pomenu napoved: censum accipere L., res ipsa illum censum repudiaret Ci., censum augere, extenuare Ci., censum deferre ali profiteri T. izpovedati, censum emendare Icti. naknadno izpovedati.

    3. met.
    a) cenitveni zapis, davčni popis, popis državljanov, tudi zemljiška knjiga, kataster: cum Gracchum censu prohibuisset Ci., non inrepsisse in censum dicitur Ci., censu excludere L. prepovedati sprejem v imenik državljanov, in censum referre L., Fl., Ulp. (Dig.)
    b) pri cenitvi napovedano premoženje, imetje, lastnina: homo sine honore, sine censu Ci., homo tenui censu H., dives antiquo censu H., c. privatus H. zasebna last, dat census honores O. demittere censum in viscera (pognati po grlu) O., C milium aeris aut maior census L., census equestris (= 400000 sestercev) Suet., c. senatorius (= 800000 sestercev) Suet. inops censu Ps.-Q., c. mobilis Amm. premično blago, censūs capere (zarubiti) Pl.
    c) od cenitve odvisen lastninski davek: sine censu Cod. I.
  • Centobrīga -ae, f Kentobriga, keltibersko mesto v Hispaniji: Val. Max.; od tod preb. Centobrīgēnsēs -ium, m Kentobrižani: Val. Max.
  • centro moški spol središče, center, žarišče; društvo; glavni cilj; center mesta; sredina (stranka); srednji napadalec (nogomet)

    centro de esparcimiento (Am) zabaviščni center
    centro fabril tovarniško mesto
    centro de gravedad težišče
    centro obrero delavsko društvo
    medio centro srednji krilec (nogomet)
    estar en su centro biti v svojem elementu
  • Centuripae -ārum, f (Κεντούριπαι) Kenturipe, sicilsko mesto jugozahodno od Etne: Sil. (rokopisno tudi Centuripē -ēs, f), Plin. — Soobl. Centuripīnum -ī, n Kenturipin: Mel. — Od tod adj. Centuripīnus 3 kenturipski: Plin., ager, civitas, cives, legati, populus Ci.; subst. Centuripīnī -ōrum, m Kenturipčani, preb. Kenturipe: Ci., Plin.; met. = Centuripae: Centuripinis, in civitate totius Siciliae multo maxima et locupletissima Ci.
  • Cephaloedis -didis, f (Κεφαλοιδίς) Kefaledida: Plin. in Cephaloedium -iī, n (Κεφαλοίδιον) Kefaledij: Ci., mesto na severni sicilski obali s pristaniščem in akropolo (zdaj Cefalù). Od tod adj.

    1. Cephaloeditānus 3 kefalenijski: civitas Ci.; subst. Cephaloeditānī -ōrum, m Kefaledijci, preb. Kefaledide: Ci.

    2. Cephaloedias -adis, f kefaledijska: ora Sil.
  • cepiln|i3 (-a, -o) agronomija in vrtnarstvo Veredlungs- (mesto die Veredlungsstelle), Pfropf- (nož die Propfmesser), na oko: Okulier- (nož das Okuliermesser)
    cepilni vosek das Baumwachs
  • cepljenj|e2 [é] srednji spol (-a …) medicina die Impfung; množično ipd.: die Impfaktion
    obvezno cepljenje die Pflichtimpfung, der Impfzwang, die Impfpflicht
    zaščitno cepljenje die Schutzimpfung
    cepljenje proti črnim kozam die Pockenschutzimpfung/Pockenimpfung
    cepljenje proti rdečkam die Rötelimpfung
    cepljenje proti tetanusu die Tetanusschutzimpfung
    drugo cepljenje (revakcinacija) die Zweitimpfung, die Wiederholungsimpfung/Wiederimpfung, Auffrischungsimpfung
    množično cepljenje die Durchimpfung
    peroralno cepljenje die Schluckimpfung
    prvo cepljenje die Erstimpfung
    mesto cepljenja die Impfstelle
    nasprotnik cepljenja der Impfgegner
    škodljive posledice cepljenja Impfschäden množina
    potrdilo o cepljenju der Impfausweis/Impfschein/ das Impfzeugnis, die Impfbescheinugung
    zakon o cepljenju das Impfgesetz
    varstvo po cepljenju der Impfschutz
  • Ceramus -ī, f (Κέραμος) Keram, obmorsko mesto v Kariji: Plin. Po mestu poimenovan je sinus Ceramicus (Κεραμεικός in Κεραμικός) Keramski zaliv: Mel., Plin.
  • Cerasūs -ūntis, f (Κερασοῦς) Kerazunt, mesto v Pontu: Mel., Plin. idr.
  • cerchiare v. tr. (pres. cerchio)

    1. obroče nabijati

    2. obdati, obkrožiti, obkrožati:
    cerchiare la città di mura obdati mesto z obzidjem
  • cerco moški spol krog, obod; obroč; okenski okvir; začarani krog; obleganje

    poner cerco a una ciudad oblegati mesto
    alzar (levantar) el cerco nehati z obleganjem
    cercos pl letnice (v deblu dreves)
  • Cerillae -ārum, f Cerile, brutijsko mesto: Sil.
  • cerner [sɛrne] verbe transitif obkrožati; obkoliti, blokirati; napraviti obroč (quelque chose okrog česa)

    des montagnes cernent notre ville gore obkrožajo naše mesto
    cerner une ville fortifiée obkoliti utrjeno mesto
    cerner les noix presekati orehe, da dobimo še zeleno lupino
  • Certima -ae, f Kertima, keltibersko mesto v tarakonski Hispaniji: L.
  • Cervaria -ae, f Cervarija, mesto v Narbonski Galiji: Mel.
  • Chaerōnēa -ae, f (Χαιρώνεια) Hajroneja, mesto v Beociji, znano po bitki l. 338 in 86: L., Plin.
  • Chalcis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Χαλκίς) Halkida,

    1. glavno evbojsko mesto ob Evripu, z mostom povezano s celino, rojstni kraj gr. govornika Izeja in pesnikov Evforiona in Likofrona: N., L., Vell. idr., imenovano tudi Chalc. Euboeae Plin. Evbojska Halkida. Od tod adj.
    a) Chalcidēnsis -e halkidski, iz Halkide: hospes L., cum Timagora Chalcidense Plin.; subst. pl. Chalcidēnsēs -ium, m Halkidci, preb. Halkide: L., Plin., ali sploh halkidski Jonci na Evboji, ustanovitelji mnogih naselbin (najstarejše so bile Cumae Kume, ki so same ustanovile naselbini Nolo in Abelo): Iust.
    b) Chalcidicēnsis -e, halkidski: colonia (= Cumae) Gell.
    c) Chalcidicus 3 (Χαλκιδικός) α) halkidski: Euripus Ci., creta Varr., Plin., galli Varr., fici Varr., Col., versus V., Q. pesnika Evforiona, arenae Val. Fl.; subst. Chalcidicum -ī, n (sc. conclave ali aedificium) halkidska soba, nekakšna soba v vogalu bazilik na obeh straneh tribunala: Vitr.; occ. prostorna soba v gr. hišah: Arn., Aus. β) pesn. = kumski (ker so Kume halkidska naselbina): arx (= Cumae) V., litora, turres Stat., carmen Stat. kumske Sibile, Nola Sil. (gl. spredaj pod Chalcidēnsis).

    2. Chalcis ad Belum Halkida ob Belu, mesto v Kelesiriji: Plin.

    3. gr. mesto v Arabiji: Plin.

    4. otok pri Etoliji: Plin.

    5. zaliv v Etoliji: Plin.
  • champignon [šɑ̃pinjɔ̃] masculin goba; stojalo za klobuk; médecine divje meso, goba; automobilisme, familier pedal, vzvod za plin

    champignon atomique atomska goba (oblak pri atomski eksploziji)
    champignon du bois lesna goba
    champignon de culture šampinjon, kukmak
    champignon vénéneux, comestible strupena, užitna goba
    ville féminin champignon hitro rastoče mesto
    appuyer sur le champignon (familier) pritisniti na plin
    cueillir, ramasser des champignons nabirati gobe
    pousser comme un champignon rasti ko goba, hitro rasti