Franja

Chersonēsus (Cherronēsus, Cherronēsos) -ī, f (χερσόνησος, χερρόνησος) pravzaprav „celinski otok“ = polotok, Her(z)onez; poseb.

1. Cherr. Taurica: Plin., tudi samo Cherr.: Ci. ep., Varr. fr., Plin. Tavrski Herzonez, današnji Krimski polotok med Azovskim in Črnim morjem.

2. Cher. Thracia, nav. samo Cher.: L., Mel. Traški Herzonez, današnji Galipolski polotok med Helespontom in Črnim zalivom: Attalici agri in Cherroneso Ci.; po skladu mestnih imen: ut Athenienses Chersonesum colonos vellent mittere N., se enim domum Chersonesi (loc.) habere N. — Soobl. Chersonēnsus -ī, f Herzonenz: Iust. Od tod adj. Chersonēnsis -e herzonenški: totum Chersonense latus Mel.

3. Cher. Hēraclēa ali Cher. Hēracleōtārum Heraklejski Herzonez, mesto na zahodnem obrežju Tavrskega Herzoneza: Plin.

4. Cher. Rhodiōrum Rodski Herzonez, rt v Kariji nasproti otoka Rodosa: Plin.

5. Chersonēsus, pokrajina s predgorjem v Argolidi: Mel.

6. Chersonēsus, mesto s pristaniščem v egipt. Mareotidi: Auct. b. Alx.

chime¹ [čaim] samostalnik
zvonjenje, pritrkavanje (of med)
soglasje, harmonija, skladnost

in chime skladno

chiōcciola f

1. zool. polž:
fare una vita da chiocciola pren. živeti med štirimi stenami
scala a chiocciola polžaste stopnice

2. tehn. matični navoj

3. anat. polž

4. glasba polžek (pri violini)

Chios (Chius) -iī, f (Χίος) Hios, velik in bogat (zlasti vinoroden) otok ob Jonski obali med Samosom in Lezbosom: Varr., Ci., N., L., H. idr. Od tod adj. Chīus 3 (Χῖος) hijski, s Hiosa: vinum Pl., Varr. fr., H., ficus, insula Varr., cadus H., Tib., terra, lapis, marmor Plin., a puero vitam Chiam gessi Petr. = sem živel veselo in razkošno (Hijci so bili znani kot sladkoživci). Subst.

1. Chīa -ae, f
a) (sc. insula) Hia, starejše ime otoka Hiosa: Plin.
b) (sc. ficus) hijska smokev: Col., Mart.
c) Hijka, preb. Hiosa: H.

2. Chīī -ōrum, m Hijci, preb. Hiosa: Ci., L.

3. Chīum -iī, n (sc. vinum) hijsko vino: H.

4. Chīa -ōrum, n hijske tkanine: Lucr. (toda v novejših izdajah Cīa = Κεῖα).

chômer [šome] verbe intransitif počivati, praznovati, ne delati; biti brez dela, biti brezposeln; technique mirovati; biti mrtev kapital (o denarju); verbe transitif praznovati (praznik, svetnika)

on chôme delo počiva
l'industrie textile chôme tekstilna industrija ne dela
chômer entre deux jours fériés ne delati na dan med dvema praznikoma
chômer pendant la morte saison biti brez dela v mrtvi sezoni
ne pas chômer (familier) garati, trdo delati, ne križem rok držati
un saint qu'on ne chôme plus (figuré) padla zvezda, padla veličina
il ne faut point chômer les fêtes avant qu'elles soient venues ne hvali dneva pred nočjo

ciēco

A) agg. (m pl. -chi) slep (tudi pren.):
la fortuna è cieca sreča je slepa
mosca cieca igre slepe miši
alla cieca na slepo; pren. brezglavo, nepremišljeno
cieco d'ira, dall'odio slep od jeze, od sovraštva
ubbidienza cieca slepa pokorščina
finestra cieca slepo okno
vicolo cieco slepa ulica:
essere, trovarsi in un vicolo cieco pren. biti, znajti se v slepi ulici
lanterna cieca slepica
intestino cieco anat. slepo črevo

B) m (f -ca) slepec
PREGOVORI: nel regno dei ciechi anche il guercio è re preg. med slepci je tudi enooki kralj

ciego moški spol slepec; slep cestni muzikant; slepič; debela krvavica

el Dios ciego Amor
en tierra de (los) ciegos, el tuerto es rey med slepci je enooki kralj
sus ojos son capaces de hacer ver a un ciego ona ima čudovito lepe oči

ciel, pluriel cieux, ciels [sjɛl, sjö, sjɛl] masculin nebo, (pluriel cieux) nebesa; podnebje, klima, atmosfera, zrak

ciel d'airain suša
ciel (pluriel ciels) de lit baldahin nad posteljo
ciel étoilé zvezdnato nebo
ciel de plomb soparno vreme, soparica
à ciel ouvert na prostem, figuré z odprtimi kartami, minéralogie, mines v dnevnem kopu
piscine féminin à ciel ouvert odprt plavalni bazen
feu masculin du ciel strela
royaume masculin des cieux nebeško kraljestvo
bleu ciel nebesno moder
entre ciel et terre med nebom in zemljo
dans le ciel na nebu
sous le ciel pod nebom, na tem svetu
sous d'autres cieux v drugih deželah, drugod
au nom du ciel! za božjo voljo!
ciel! ô ciel! juste ciel! sveta nebesa!
élever jusqu'au ciel povzdigovati do nebes
être au septième ciel biti v sedmih nebesih, biti presrečen
gagner le ciel priti v nebesa
tomber du ciel nenadoma priti, zelo prav priti; kot z neba pasti; onemeti, osupniti

Cīncius 3 Cincij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. L. Cincius Alimentus Lucij Cincij Aliment, l. 210 je poveljeval kot pretor, l. 209 kot propretor na Siciliji ter l. 208 brez uspeha poskušal z morske strani zavzeti Epizefirske Lokre na Brutskem: L.

2. L. Cinc. Aliment Lucij Cincij Aliment, sloveči letopisec med 2. punsko vojno, v kateri je bil ujet; pisal je v gr. jeziku: L.

3. M. Cinc. Aliment Mark Cincij Aliment, kot tr. pl. l. 204 uveljavil zakon lex Cincia de donis et muneribus, po katerem odvetniki ne bi smeli jemati darov za zastopanje v pravdi: Ci., L., T., Arn.

4. L. Cinc. Lucij Cincij, Atikov upravnik: Ci. ep.

cinq [sɛ̃k, pred soglasnikom sɛ̃] adjectif pet; masculin petica

en cinq sec (populaire) v hipu
Charles cinq Karel V.
le cinq mai 5. maja
tous les cinq du mois vsakega petega v mesecu
cinq minutes! počakajte (malo)!
les cinq lettres (evfemizem za merde) drek
(populaire) c'était moins cinq malo je manjkalo, pa bi se bila zgodila nesreča
cinq-à-sept masculin, invariable sprejem med 5. in 7. uro popoldne

circēnsis -e (circus) k cirkusu spadajoč, cirkuški: ludi circenses Ci., S., circense ludicrum L., T., c. pompa Suet. igre v cirkusu; subst. circēnsēs -ium, m(sc. ludi) cirkuške igre, igre v cirkusu: circenses ludi plebei L. ki so jih prirejali plebejski edili 20. X., magnis circensibus actis V. = igre Consualia na čast Konzu, ki jih V. zamenjuje z igrami v cirkusu, populus optat „panem et circenses“ Suet. Circenses so dirke z vozovi, rokoborbe, jahanje, boji med zvermi, tekme, pomorske bitke.

circumeō (circueō) -īre -iī (-īvī) -itum

1. okoli iti, hoditi, teči, obiti, obhoditi: aras O., circumitis hostium castris C. ko so objezdili... tabor, opus navibus c. C. objadrati, tantum agri, quantum arando uno die circumire posset Sen. ph. oborati; o stvareh: ut circuit sol Plin. iun., utrum mundus terrā stante circumeat an mundo stante terra vertatur Sen. ph.

2. v loku
a) skreniti: circumire, discurrere in cornu Cu.
b) naokrog iti, izogniti se česa, čemu; abs.: circumire cogemur Q.; z acc.: c. terga suorum, locum insidiarum, saltum Cu.; v pass.: metaque ferventi circuenda rotā O., brevi spatio eluvies circumiri poterat Cu.; pren.
a) kak pojem opis(ov)ati: res plurimae carent appellationibus, ut eas necesse sit... circumire Q.
b) v govoru kaj preiti, ne omeniti (omenjati), zamolčati: Vespasiani nomen... circumibant T.
c) ukaniti, (pre)varati: facinus indignum, sic circumiri! Ter., puerum tunc arte dolosā circuit Mart.

3.
a) obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati), okleniti (oklepati): circuit extremas oleis pacalibus oras O., cuius non hederae circuiere caput Pr. ni ovijal, hoc (regium capitis insigne) caerulea fascia... circumibat Cu., hippodromus platanis circumitur Plin. iun.; abs.: quae circumibit autem linea, eiusdem spatii erit Q.
b) poseb. voj.: obkoliti (obkoljevati), obstopiti (obstopati), zajeti: cohortes sinistrum cornu... circumierunt C., c. ultimos hostium, muros Cu., classis moenia circumibat Cu., a fronte et a tergo circumiturus hostem Cu.; v pass.: angustias enim Themistocles quaerebat, ne multitudine circumiretur N., quibus (cornibus) circumibantur L., ne superante numero et peritia locorum circumiretur T.; pren.: qui se totius belli fluctibus circumiri... maluit Ci. da valovi vojne pljuskajo obenj.
c) s posebnim namenom okrog iti, hoditi, obiti, obhoditi; abs.: quare circumirent, suas quisque contraheret copias N., ipse equo circumiens unum quemque nominans appellat S. med četami jahajoč; z acc.: c. fores aedificii N., aciem manipulos, ordines C. (hrabreč, bodreč) obhoditi, hibernis circuitis C. ko je pregledal, c. vigilias S., L., rex agmen circumibat pedes (peš) Cu., c. urbem, plebem L., c. ibi et homines prensare coepit L. hoditi tam kot prosilec, c. senatum cum veste sordida L. laziti od senatorja do senatorja, senatum circumirent, senatui supplicarent Plin. iun., c. saucios T. zaporedoma obiskati, tentoria Aus.; s finalnim stavkom: illum circumire veteranos, ut acta Caesaris sancirent Ci. ep.; occ. kak kraj, kako deželo obhoditi, prepotovati, potovati po čem: praedia, oram maris Ci., Marcio et Atilio Epirus, Aetolia et Thessalia circumeundae assignantur L. se določijo za obhod, pater omnipotens ingentia moenia caeli circumit O.; z ad: haud ignarus erat circumitam ab Romanis eam (Hispaniam) legatis ad sollicitandos principum animos L.

Opomba: Star. inf. pr. pass. circumirier Pl.; vulg. fut. circumiet It.

circumspectō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. circumspicere)

I. intr. ozirati se, razgledovati se: Plin., circumspectant (bestiae) in pastu Ci., primum circumspectans tergiversari L.; st.lat. refl.: dum circumspecto me Pl., circumspectat sese Pl.; z odvisnim vprašanjem: Corn., quānam ipse evaderet, circumspectabat L.; pren.: dubitans, circumspectans oratio Ci. previden, oprezen.

— II. trans.

1. naokoli gledati, ogledovati, opazovati: patriciorum vultus L., ora principum L., omnia Ci., S. vse plašno ogledovati, ignota omnia circumspectantes T.; pass.: tectum et parietes circumspectabantur T.; z odvisnim vprašanjem: circumspecto, satisne explorata sint Ter., alius alium, ut proelium incipiant, circumspectant L. pogledujejo se med seboj, kako bi začeli boj.

2. pren. ogledovati se, ozirati se po kom ali čem, prežati na kaj, skrbeti za kaj, čakati, pričakovati kaj: Q., te circumspectabam Pl., quousque me circumspectabitis? L., vacuam Romanis vatibus eadem c. H., Vespasianus bellum armaque... circumspectabat T. je mislil na..., c. defectionis tempus L., initium erumpendi, fugam et fallendi artes T.; z dat. (komu?): medicamenta quasso imperio Sil.

circus -ī, m (prim. gr. κίρκος, κρίκος obroč, krog, lat. curvus)

1. krog, kolobar (astr.): Acc. ap. Non., M.; o Rimski cesti na nebu: vidisti magnum candentem serpere circum, lacteus hic nimio fulgens candore notatur Ci. (Arat.), splendissimo candore inter flammas circus elucens Ci., c. lacteus Macr.

2. večinoma occ. tekališče, dirkališče za konje in vozove, cirkus: decedere circo... populum... iubet V. V Rimu je bilo več takih dirkališč, poseb.
a) circus maximus Véliki cirkus, najznamenitejši cirkus, ki ga je dal zgraditi Tarkvinij Prisk v kotlini med Palatinom in Aventinom; imel je prostora za 150000 gledalcev. Pozneje sta ga v dolžino povečala Cezar in Trajan, tako da je imel prostora za 400000 ljudi: Varr., Ci., L., O. idr.; imenovan je bil tudi magnus circus: O. ali circus magnus: Plin. ali samo circus: de circo astrologi Enn. ap. Ci., in circo et in foro Ci., L., Vell., Plin., ut locus in circo daretur tribulibus Ci., per circum duci Ci. ali agi Plin., circo ludos celebrare O., triviales ex circo ludi Suet., c. capax populi O.
b) circus Flaminius Flaminijev cirkus severozahodno od Kapitola; l. 221 ga je zgradil cenzor Gaj Flaminij: Varr., Ci., L. idr., samo circus imenovan: prospicit a templo summum brevis area circum O., altera pars circi custode sub Hercule tuta est O.
c) Vaticānus circus Vatikanski cirkus, ki ga je v vatikanski nižini začel graditi Kaligula, dokončal ga je Neron: in Vaticano Gai et Neronis principum circo Plin. Rimski cirkusi, zlasti c. maximus, so bili najsijajnejša zbirališča rim. sveta; tu so se zbirali mladi gospodje s svojimi lepoticami: O.; ob zunanjih stenah cirkusov so bile lope (tabernae) vedeževalcev, glumačev, vlačug idr.: Ci., Suet., od tod c. fallax H., clamosus Mart., raucus Iuv. Tudi v drugih krajih so bili cirkusi, npr. circus maritimus Obmorski cirkus pri Anagnijanih: L., Ojnomajev (Oenomaus) cirkus v elidski Pisi: Stat.; Scipionov v Hispaniji: Sil. — Met.: gledalci v cirkusu: circo innumero Sil.

citer -tra -trum (cis) tostran ležeč, tostranski: Afr. fr., ager Ca. ap. Prisc. Komp. citerior -ius

1. bližnji, bliže ležeč, tostranski: uno gradu a publico supplicio citerior Val. Max., Gallia ulterior et citerior Ci., C. tostranska Galija (z rim. stališča) = Padova nižina, c. Hispania Ci., C., L. rim. pokrajina v Španiji med Pireneji in Ebrom; pren.: ad haec citeriora veniam Ci. kar vam je bliže, deduc orationem tuam de eo loco ad haec citeriora Ci.

2. (časovno) zgodnejši, prejšnji: ultio delicto citerior Val. Max., Africano consulatus citerier legitimo tempore datus est Val. Max. prej, kakor je bilo po zakonu dovoljeno.

3. manjši, neznatnejši: poena citerior quam scelus Q. — Superl. (redko) citimus (citumus) 3 najbližji, zelo blizu: stella ultima a caelo, citima terris Ci., c. lunae helix Ap.

Cithaerōn -ōnis, m (Κιϑαιρών) Kitajron, mejno gorovje med Atiko in Beotijo, kamor so pesniki postavljali Bakhovo slavje: V., O., Pr., Plin. idr. — Soobl. Citherōn: Aus.

citiran pridevnik
(o dobesedni navedbi) ▸ idézett Citirana določba v nadaljevanju med drugim predpisuje postopek javne dražbe. ▸ Az alább idézett rendelkezés többek között nyilvános árverési eljárást ír elő.To leto, leto 1993, je omenjeno tudi v citiranem članku. ▸ Az 1993-as év szintén szerepel az idézett cikkben.Bleščeča akademska pot ga je pripeljala med najbolj cenjene in tudi citirane znanstvenike. ▸ Ragyogó tudományos karrierje az egyik legelismertebb és legtöbbet idézett tudóssá tette. Citirana literatura naj se navede na koncu članka in naj bo razvrščena po abecedi glede na priimke avtorjev. ▸ Az idézett irodalmat a cikk végén, a szerző vezetékneve szerinti betűrendben kell felsorolni.

civilist samostalnik
(nevojak) ▸ civil lakos, civil, polgári személy

civilizacija samostalnik
1. (razvita družba) ▸ civilizáció
2. neštevno (o stanju razvitosti) ▸ civilizációAngleži se znajo norčevati iz sebe, to je visoka stopnja civilizacije. ▸ Az angolok tudják, hogyan kell viccet csinálni magukból, ez a civilizáció magas foka.Dokler imamo vojne, policijo, zapore, kriminal, smo v zgodnjih fazah civilizacije. ▸ Amíg tartanak a háborúk, rendőrségünk, börtöneink vannak és bűnözés, addig a civilizáció korai szakaszában vagyunk.

3. neštevno (o urbanem načinu življenja) ▸ civilizációKadar hočem pobegniti pred civilizacijo, se zaprem v delavnico. ▸ Ha menekülni akarok a civilizáció elől, bezárkózom a műhelyembe.Tudi tja med koče, zidane iz blata, prodira civilizacija v obliki plastične embalaže. ▸ A civilizáció a műanyag csomagolások formájában a vályogkunyhók közé is behatol.

Clanius -iī, m Klanij, reka v Kampaniji med Kapuo in Neapljem: V., Sil.