Franja

dentātus 3 (dēns)

1. zobat, ki ima močne zobe: si male dentata (puella) est O. če ima slabe zobe, Aegle Mart.; kot vzdevek ljudem, ki so se rodili z zobmi, npr. M. Curius Dentātus Manij Kurij Dentat: Plin., Gell.; occ. zobat = zgrabljiv: d. bestiae Ulp. (Dig.), Amm. (o zvereh, ki so jih uporabljali pri bojih v amfiteatru); šalj. = grizljiv, ujedljiv: vir Pl.

2. pren. (o stvareh)
a) zobat, rogljat: rastrum Varr., serrula Ci., serra, crates Plin., tympanum Vitr. palčno (grebenasto) kolo, in modum forficis dentatum ferrum Veg.; capillos meos dentatā manu duxit Petr. prečesala mi je lase s svojimi prsti.
b) z zobom zglajen: charta Ci. ep.

dēnūntiatiō -ōnis, f (dēnūntiāre)

1. napoved, naznanilo, poseb. vnaprejšnje ali predhodno; abs.: hac denuntiatione conterritus L. ali territus Iust., si … nulla denuntiatione in se conversum intrarit oratio Q.; s subjektnim gen.: ad M. Laecam … Catilinae denuntiatione convenit Ci., d. paucorum, universae civitatis L.; z objektnim gen.: calamitatum Ci., in accusandi denuntiationem ingredi Ci., denuntiatione quietis territus Vell.

2. occ.
a) grožnja, pretenje, pretnja: periculi C., ingentis terroris L., belli Ci., L. ali armorum L. grožnje z vojno, citra hanc denuntiationem (sc. belli) Q., quem consul proscriptionis denuntiatione terrebat Ci. grozeč mu s proskripcijo.
b) jur. α) ovadnikova izpoved, izjava pred sodiščem: accusatorum denuntiationes Suet. β) testimonii d. poziv na pričanje: Ci. γ) predhodno naznanilo koga, da hoče koga tožiti pred sodiščem ali da pride kdo pred sodišče: Symm., Icti.
c) odredba, ukaz: contra denuntiationem senatūs ab eo (sc. a Iugurtha) occisus est L. epit.

depozíten

depozitna banka banco m de depósitos
depozitni konto cuenta f de depósitos

deputáten

deputatno plačilo pago m en especie

derrochador zapravljiv

derrochador m zapravljivec

desafecto nenaklonjen; protiven

desafecto m nenaklonjenost

desalmado brezbožen; brezvesten

desalmado m zlikovec, hudobnež

desánt

desant s padali (padalcev) descenso m en paracaídas (de paracaidistas)

descalzo bos; reven

descalzo m bosjak

descamisado razcapan; reven

descamisado m razcapanec; revež; sanskilot

descendiente pojemajoč; (vlak) ki pelje iz Madrida

descendiente m potomec
los descendientes potomstvo

desconocido ne(po)znan, nespoznaten; nehvaležen

estar desconocido biti nespoznaten; biti čisto spremenjen
desconocido m neznanec; nehvaležnež
desconocido para todos vsem neznan

descontento nezadovoljen

descontento m nezadovoljstvo

descosido v neredu; blebetav; neumen

descosido m razparan šiv; čvekač
reír como un descosido na vse grlo se smejati
gastar como un descosido čezmerno zapravljati
peor es lo roto que lo descosido rajši upogniti se kot zlomiti (se)

desdichado nesrečen, beden

desdichado m revček, nesrečnik
¡desdichado (de ti)! (ti) nesrečnik!

desêrt postre(s) m (pl) ; sobremesa f

desertno vino vino m de postre

desetléten de diez años; decenal; que dura diez años

desetletni plan plan m decenal

desgraciado nesrečen, poln nesreče; neprijeten; nespreten; brez ljubkosti

estar desgraciado ne imeti sreče, imeti smolo
desgraciado m nesrečnik, nesrečnež, revež, ubožec

dēsīgnō -āre -āvī -ātum

I.

1. zaznamovati, določiti (določati): fines templo Iovis L., urbem aratro V., moenia sulco O., oppidum sulco T., mediam vulnere frontem Stat.; od tod: digito vatem d. O. s prstom kazati, designat oculis ad caedem unumquemque nostrum Ci. odkazuje, haec verbis designata Ci., Caesar hac oratione Lisci Dumnorigem … designari sentiebat C. da meri ta govor … na Dumnoriga, d. nimiam luxuriam C., alicui locum (sc. in theatro) d. Vitr. odkazati, nullā ignaviae notā designari L., affectūs velut primis lineis designantur Q. — Od tod adv. pt. pf. dēsīgnātē značilno, določno: Gell.

2. occ.
a) (na)snovati, napraviti: quae designata sunt et facta nequiter Pl., modo quid designavit! Ter., quid non ebrietas designat (ali dissignat)? H., quasi conra fas religionis designasset aliquid Ap.
b) odrediti (odrejati), urediti (urejati): constituere et designare Ci., designare et conficere Ci. zasnovati in izvesti.
c) drž.pr. α) koga za kako častno službo določiti, odmeniti, za oblastnika (za prihodnje leto) imenovati, izvoliti: ut ii decemviratum habeant, quos plebs designaverit Ci.; v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom.: codicillis aliquem praetorem extra ordinem d. Suet., Mamertinum consulem d. Amm., D. Iul. Silanus, quod eo tempore consul designatus erat S., ut sibi iam decemvir designatus esse videatur Ci.; večinoma v pt. pf.: consul, aedilis, tribunus plebis, magistratus designatus Ci., quaestor d. Vell., quotiens tu me designatum (kot določenega, imenovanega), quotiens consulem (kot službujočega konzula) interficere conatus es! Ci., nobis consulibus designatis Ci.; pren. (o še nerojenem otroku): civis designatus Ci. β) komu častno službo določiti: Cn. Pompeio consulatus primus cum M. Crasso designatus est Gell.

— II. kot risar, vezec, tkalec oblikovati, upodobiti (upodabljati), narisati, preris(ov)ati, po čem posne(ma)ti: d. ventorum singulorum imagines exsculptas Vitr., duo trigona in quadrato lineā diagonio Vitr. z diagonalo načrtati, Maeonis elusam designat imagine tauri Europen O., ingenti designat nubila gyro Stat.

Opomba: Designare pogosto = dissignare.

deskà tabla f ; plancha f de madera

debela deska tablón m
odskočna deska trampolín m
oglasna deska tablón m de anuncios
risalna deska tablero m de dibujo
stikalna deska cuadro m de distribución
šolska deska encerado m
nastopiti na (gledaliških) deskah salir a las tablas