Franja

utríp pulse; throb; beat

priprava za merjenje utrípov pulsimeter
število utrípov na minuto pulse rate
meriti komu utríp to take (ali to feel) someone's pulse
naj vam merim utríp! let me take (ali feel) your pulse!

v dans, en, à

v Franciji en France
v južni Franciji dans la France méridionale
v Parizu à Paris
v Evropi en Europe
v tujini à l'étranger
iti v mesto aller en (ali à la) ville
v francoščini en français
v treh urah (dneh) en trois heures (jours)
v starosti 20 let à l'âge de 20 ans
v letu 1941 en (l'an) 1941
v januarju en janvier
v jeseni en automne
v moderni dobi à l'époque moderne, aux temps modernes
v mirnem času en temps de paix
v tem trenutku à (ali en) ce moment, à cet instant
v vsem mojem življenju dans toute ma vie
v kratkem sous peu
živeti v miru vivre en paix
v nedeljo dimanche
odpotovati v Pariz partir pour Paris
v dokaz pour preuve
hiša, v kateri stanujem la maison dans laquelle (ali où) j'habite

v en; a; dentro de; entre

v Madridu (v mestu, v inozemstvu) en Madrid (en la ciudad, en el extranjero)
v daljavi a lo lejos
v naši sredini entre nosotros
v somraku entre dos luces
v španščini en español
v taktu a compás
v korist a favor (de)
v njegov prid a su favor
v starosti 20 let a la edad de veinte años
v letu 1978 en (el año) 1978
v januarju en enero
v teh dneh estos días
v vsem mojem življenju en toda mi vida
v kratkem en breve
pasti sovražniku v roke caer en manos del enemigo
odpotovati v Pariz partir por (ali para) París

vāgīna -ae, f (prim. lit. vóžiu, vóžti povezniti kaj na kaj, let. vāschu, vāsu, vāst dati pokrov na kaj)

1. (mečeva) nožnica, starejše mečníca: C., V., H., O., Val. Max., Sil., Suet. idr., gladium e vaginā educere Ci., telum vaginā nudare N., gladius vaginā vacuus Ci. goli meč, gladium cruentum in vaginā recondere Ci.; pren.: Plin., Ap. idr., senatus consultum … tamquam in vaginā reconditum Ci.

2. metaf. nožnica (o stvareh, ki so ji podobne)
a) = cunnus ženska nožnica, vagina: Pl.
b) mešiček, ovoj, strok, luščina, mekina (pri klasju): Varr., vaginis includitur (sc. viriditas) Ci.
c) kožica, odprtina, v katero mačke skrijejo svoje kremplje: Plin.; pri delfinih: aculeos velut vaginā condens Plin.
d) vsak ovoj, ovojnica: corpus … animae quasi vagina Plin., omnia principalia viscera membranis propriis ac velut vaginis inclusit providens natura Plin.
e) vaginae terebrarum ročaji (držaji, ročniki) na svedrih: Plin.

valeō -ēre -uī, valitūrus (iz indoev. kor. *u̯al- biti močan; prim. sl. vladati = lit. valdýti = let. vàldît, sl. vladar, sl. in hr. vladika škof, got. waldan = stvnem. waltan = nem. walten delovati, opravljati funkcijo, gospodariti, lat. Valerius, validus, valetūdō, valor, valēscō idr.)

I.

1. biti močen (močan), biti pri moči (močeh), biti krepek (krepak), imeti moč (moči), biti trden: Pl., Cels., Sen. ph. idr., plus valeo Ph. močnejši sem, valuit mea dextra valetque O., pedibus valere N. biti močnih (trdnih) nog, imeti močne (trdne) noge, biti dober hodec, biti pešec, cursu pedum valere V., non lingua valet O. nima moči, je omrtvel, animo parum valere S., Aur. biti slaboumen, quantum ignes animaeque valent V. zmorejo, quae valeant in talia pondera O. za tako težo, quantum dextrae ad caedendum valent Hirt., velocitate ad cursum valere Ci. biti sposoben za … ; occ.
a) (z inf.) imeti (telesno) moč, imeti dosti (telesne) moči, (z)móči, biti zmožen: Lucr., Suet. idr., nec valuere manūs educere telum O., valet ima summis mutare deus H., quid ferre recusent, quid (sc. ferre) valeant umeri H. zmorejo.
b) (o zdravilih) biti dober za kaj, pomagati pri čem, delovati, učinkovati pri čem, na kaj, učinkovit biti pri čem: valere ad id, ad omnia Cels., contra serpentium morsūs, adversus animal nominis sui Plin., aeque, parum, eodem Cels., potu, illitu, suffitu Plin.; (z inf.) imeti moč, (z)móči: Plin. idr., marrubii sucus … valet eiusmodi necare animalia Col.
c) (o glasovih) močno zveneti, močno doneti, krepko izgovarjati se: cum C ac similiter G non valuerunt, in T ac D molliuntur Q.

2. metaf. imeti moč, imeti vpliv, imeti veljavo, biti močen (močan), biti vpliven, biti mogočen, (z)moči, premoči, imeti premoč, opraviti, veljati, obveljati idr.: Pl., Ter., Enn. ap. Gell., L., T. idr., cuius late imperium valuit S., multum valere equitatu, pedestribus copiis C. imeti zelo močno konjenico, imeti močno pehoto, pedestribus copiis plus quam navibus valere N. imeti močnejšo pehoto kot ladjevje (mornarico), minus multitudine militum valere C. po številu vojakov biti slabši (šibkejši), imeti manjšo vojno moč, imeti manjše vojaške sile, qui plus opibus, armis, potentiā valent Ci., tantum valuit eloquentiā, virtute N., quantum gratiā, auctoritate, pecuniā valent C., potestis … constituere, hanc auctoritatem … quantum apud exteras nationes valituram esse existimetis Ci., in primis dicendo valebat N. bil je zlasti zelo vpliven (znamenit) govornik, apud quem ut multum valeret, multo labore … effecit N., plurimum inter eos Bellovacos et virtute et auctoritate et hominum numero valere C., utrum apud eos pudor an timor valeret C. ali premore več sram ali strah, ali je močnejši sram ali strah, quantum ego Marte, tantum valet iste loquendo O., rogando valere O. (z)moči s prošnjo, preces valuere O. so zmogle, so premagale, si vota valuissent O., apud quosdam merces valuit L., nil dona valuere V. niso nič opravili, niso imeli nobenega uspeha, eius ratio non valuit N. njegov nasvet ni obveljal, ut lex valeret, effecit N. uveljavil je zakon, crimen valet Ci. ali coniuratio valet S. zmaguje, haec fama valebat S. se je širila, valuit odium Ci. je prevladalo; namen oz. smoter se izraža s praep. ad, poklas. tudi z in z acc. moč (moči) imeti za kaj, imeti vpliv, moči vplivati na kaj, premoči kaj, pripomoči (pripomagati) k čemu, da se kaj stori: tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas valuisti Ci., perficiam, ut invidia mihi valeat ad gloriam Ci., multum ad terrendos nostros valuit clamor C., qui (sc. amici) parum valent in unius elati solacium Sen. ph. nas pač ne morejo potolažiti za smrt edinega; occ.
a) (z inf.) (z)moči, premoči: Lucr., Val. Max., Suet. idr., tantum valet mutare vetustas V., eos ferrum acutum reddere valet H., nemo consistere in axe me valet excepto O., suos a direptione castrorum continere non valuit L., res secundae valent commutare naturam Cu.; inf. se dostavlja v mislih: secutae, quantum valuere (sc. sequi) O., di mihi dederunt, quidquid valuere (sc. dare) O.; non (nec) valere s quin: nec potestas horum valuit, quin eos praeferrent L.
b) veljati, meriti na koga, kaj, leteti na koga, kaj, biti na koga ali kaj, nanašati se na koga, kaj, namenjen biti komu, čemu: Lact., id responsum quo valeret N., hoc eo valebat, ut ad decertandum cogerentur N., definitio in omnes valet Ci. velja za vse, hoc videtur contra te valere Ci.; pesn.: quo valeat nummus H. za kaj je dober.
c) (o denarju) veljati, imeti vrednost, biti vreden: Varr., Plin., Icti., Aug., Ambr. idr., dum pro argenteis X aureus unus valeret L.
d) (o besedah) imeti pomen, pomeniti (pomenjati): Varr., Corn., Q., Suet. idr., quaerimus verbum, quod idem valeat Ci., hoc verbum quid valeat, non vident Ci. —

II.

1. biti zdrav, biti pri zdravju, dobro se imeti, dobro se počutiti (naspr. aegrotare, aegrum esse): Ca., Acc. ap. Non., Auct. b. Alx., Plin. iun., Cels. idr., valeo et salvus sum Pl., valen? valuistin? (= valesne? valuistine?) Pl., valet Euristheus O., recte valere Pl., bene, melius valere Ci., minus ali minus recte valere Ci. biti bolan (bolehen), ne biti nič kaj zdrav, optime valere et gravissime aegrotare Ci., ut vales? Ter. ali ut valet? H. kako se ima(š) ali počuti(š)?, valere corpore Ci. = valere a corpore Pl. na telesu, telesno, stomacho Iuv., ab oculis Gell., nec minus valeo, quam corpore, mente O., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl.; impers.: quid agitur, Saguristio? ut valetur? Pl. kako je kaj?, kako je z zdravjem?; od tod kot stalno besedilo na začetku pisem: si vales, bene est (s kraticami: S. V. B. E.) ali si vales, gaudeo (S. V. G.), pogosto s pristavkom: ego (equidem) valeo (E. V. ali E. Q. V.) Ci. ep.; tudi: cura, ut valeas Ci. ep. ostani lepo zdrav.

2. kot običajen poslovilni pozdrav: valḗ (redkeje valeas Pl.), valēte, valēbis zdrav ostani!, zdravi ostanite!, bodi (bodite) zdravi!, srečno!, zbogom!, valeto Pl., Ter. zdrav ostajaj!, iamque vale et nati serva communis amorem V.; poseb. „vale“ dicere; tudi kot sklop, pisano valĕdicere (gl. valĕ-dīcō) reči „pozdravljen“, reči „zdravstvuj“, reči „zbogom“, vzeti (jemati) slovo, posloviti (poslavljati) se, srečo si dati (dajati): sub noctem dixere „vale“ O., saepe „vale“ dicto (abl. abs.) rursum sum multa locutus O., vale dicere (valedicere) alicui Sen. ph.; pesn. tudi s skrajšanim e v zevu (vocalis ante vocalem corripitur): dictoque valē (abl. abs.) valĕ inquit et Echo O., longum, formose, valē valĕ inquit, Iolla V.; v enakem pomenu tudi dicere alicui valere: iam dixisse rebus humanis valere Ap., abstinatissime retinuit, ut liberti servique mane salvere, vesperi valere sibi singuli dicerent Suet. da so mu voščili dobro jutro in lahko noč; od tod iubere aliquem valere: iubeo vos valere Pl. da ste mi zdravi!, zdravstvujte!, bodite zdravi!, iussi te valere Ci. (rekel sem ti „zdravstvuj“ =) poslovil sem se od tebe; nam. vale dicere poznolat. valē facere ali kot sklop valĕfacere: Ap., Vulg., Aug. idr.; vale kot poslovilni pozdrav na koncu pisem: vale Ci. ep., vive, vale H., vive valeque H.; tudi kot slovo od mrtvih: Cat., Aus. idr., Palla, aeternum vale V. zdravstvuj (pozdravljen, zbogom) na veke!; metaf. kot izraz odklanjanja zbogom!, srečno!, pojdi!, proč z (s) … !: Pl., Ter., O., Cat. idr., sitalis est deus, valeat Ci., quaque valeant ista Ci., „haud mihi vitā est opus hac“ ait et „valeas“ H. pusti me pri miru, valeat Venus valeantque puellae Tib., valete curae Petr. — Od tod adj. pt. pr. valēns -entis, adv. valenter

1. močen (močak), krepek (krepak), silen, mogočen: Pl., V., Cels., Stat., Gell. idr., iuvenis O., robusti et valentes satellites Ci., homo imbecillus a valentissima bestia laniatur Ci., facit ira valentem O., membris valens Nessus O., valenter resistere Col.; metaf. (o neživih subj.): Col., Cels. idr., trunci valentes V., tunicae valentes O. močne, debele, coepit … spirare valentius Eurus O.

2. zdrav, čvrst: Pl., Varr., Pr., Cels. idr., medicus confirmat propediem te valentem fore Ci., puer, horā undecimā cum valens in publico visus esset, ante noctem mortuus est Ci., sensus sani et valentes Ci.; subst. valēns -entis, m zdravi (naspr. aeger): Ci.; metaf.: animi valentes Ci.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven: tam valenti resistere Ci., cum valenti ore pugnare Ci., cupivit bellum componere, quo valentior postea congrederetur N., opibus valentes N., valens flamma O., oppidum malum atque valens S., oppida valentissima N.
b) močen (močan) ali krepek (krepak) = moč dajajoč, zdravje dajajoč (prinašajoč), zdravilen, tečen, izdaten, redilen, hranljiv: cibus, medicamenta Cels., remedia nimis valentia Ci.
c) močen (močan) = silen, hud: fricatio, morbus, vitium Cels.
d) močen (močan) = izdatno učinkujoč, učinkovit, tehten: fraus valentior quam consilium Ci., causa O., causae valentes Ci., argumenta Q., oratio minus valens Varr., valentium carminum libri H., valens dialecticus Ci., solacium valentissimum Sen. ph., valente dicere ali valenter (dictum) Val. Max. krepko, s poudarkom, živo.

vallis -is, f (osnovna obl. *u̯alnis iz indoev. kor. *u̯al-, *u̯el- upogniti (upogibati), valiti; prim. skr. vāṇáḥ, vā́ṇī trst, trstovec, lat. lituus ukrivljena palica, got. walus palica, srednjevisokonem. tülle trst, cev, nem. Tal, gr. Ἦλις (iz Ƒᾶλις nižava, nižina), lit. lankà dolina, travnik, leñkti upogibati, let. leija dolina)

1. dolina: O., Cat., Tib., Q. idr., vallis atque collis Ci., vicus positus in valle altissimis montibus undique continetur C., opaca H., umbrosa V., supina L. navzdolje (pobočje) doline; pesn. pl. = sg.: vidimus obscuris sub vallibus urbem V.

2. pesn. metaf. = votlina, poglobitev, uglobitev, vdolbina: alarum Cat., femorum Aus.

vapor -ōris, m (iz indoev. kor. *u̯ēp-, *u̯p- pihati, puhteti (prim. kor. *keu̯ep- kaditi, kuhati, valoviti, kipeti); prim. skr. kúpyati (on) vre, se jezi, gr. καπνός dim, lat. vapidus, vappa, vapiō, sl. kipeti, lit. kvãpas puh, dih, duh, dah, vonj, zadah, let. kùpêt kaditi se)

1. sopuh, hlap, izhlapek, izhlapina, para, sopara, soparica, izpara, izparina, izparica: Lucr., Sen. ph., Aug. idr., vis vaporis O., aquarum quasi vapor quidam aër habendus est Ci., stellae terrae vaporibus aluntur Ci., formidare nocturnos vapores H.; occ. dim, čad, saje: Stat., Sen. tr., volat vapor ater ad auras V., non stultus vapor O. (od kadila).

2. meton. sopara, soparica, toplota, gorkota, vročina, pripeka: Acc. ap. Non., Pac. ap. Varr., Col., Plin., Ap., Val. Fl. idr., solis Cu., Lucr., findit vaporibus arva Phoebus O., tantus siderum vapor H., locus vaporis plenus L., terra semen tepefactum vapore suo diffundit Ci.; occ. ogenj: Hier. idr., lentus carinas ēst (pokončuje) vapor V., tactae vaporibus herbae O., restinctus vapor H.; metaf.: pectus insanum vapor amorque (ἓν διὰ δυοῖν) torret Sen. tr. žar ljubezni. — Star. soobl. vapōs -ōris, m: Acc. ap. Non., Lucr., Q.

vāpulō -āre -āvī -ātūrus (iz indoev. kor. *u̯ap-, *u̯āb-, *up-, *ub- klicati, vpiti; got. wōpjan kričati, klicati, stvnem. wuof stok, tožba, wuofan, wuofen klicati, zožiti, stokati, sl. vpiti, let. ūpêt, upuôt kričati, ang. to weep jokati)

1. (pre)tepen biti, dobi(va)ti udarce, preje(ma)ti udarce: Pl., Ter., Varr., Lucr., Sen. rh., Sen. ph., Icti. idr., testis in reum rogatus, an ab reo fustibus vapulasset Q., non ego, sed tenuis vapulat umbra mea Pr., turris pluvio vapulat austro Sen. tr. jug tepe stolp, jug se zaganja v stolp; kot izraz jeze ali grožnje: vapula Pl., Ter. ali vapulet, vapulare te (eum) iubeo Pl. tepen bodi (ti, on)! = da bi te (ga) plent!, da te (ga) šent opali! = da bi jih „fasal“!.

2. metaf.
a) biti poražen, biti premagan: septimam legionem vapulasse Caelius in Ci. ep.
b) biti obrekovan (opravljan, obiran), biti predmet govoric, biti napadan, biti šikaniran: cum se omnium sermonibus sentiet vapulare Ci. ep.
c) doživljati udarce, iti v nič, iti po zlu, biti uničen (uničevan), biti ugonabljen (ugonabljan): Sen. ph., vapulat peculium Pl., sub Veneris regno vapulo Pl. trpim muke.

vàš (váša -e)

A) adj.

1. vostro; suo:
vaši športniki i vostri sportivi
vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire

2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
Vaša gnada Vostra Grazia
Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je vaših let ha la vostra età
pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
v vašem primeru nel suo caso
dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei

B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo

vèč más

trikrat več tres veces más
dve leti več dos años más
več kot 10 let más de díez años
več kot potrebno más de lo necesario
več in več, vedno več más y más, cada vez más
več ali manj más o menos
ne dežuje več ya no llueve
nisi več otrok ya no eres un niño
ničesar ne rečem več ya no digo más
ne morem več ya no puedo más
kaj hočeš (še) več? ¿qué más quieres?

veil¹ [véil] samostalnik
koprena, tančica, (žalni) pajčolan
figurativno krinka, maska, pretveza, plašč, zaščita, koprena
anatomija mehkonebni jeziček; lahka hripavost

beyond the veil figurativno po smrti, v onstranskem življenju
under the veil of dark pod okriljem (zaščito) teme
under the veil of friendship pod krinko prijateljstva
let us draw a veil over what followed potegnimo kopreno čez to, kar je sledilo
to take the veil iti v samostan, postati redovnica (nuna)

vela ženski spol jadro; jadrnica

vela latina trikotno jadro
barco (ali buque) de vela jadrnica
avión a vela jadralno letalo
vuelo a vela jadralni let, jadranje
hacer(se) a la vela, hacer vela, largar las velas, dar (la) vela izpluti na morje, odpluti
ir (ali navegar) a toda vela pluti z razpetimi jadri
estar a la vela (fig) biti pripravljen
velas pl (fig) smrkelj, svečke (pri otroku)
izar velas dvigniti jadra
levantar (ali alzar) velas dvigniti jadra
recoger velas sneti (zviti) jadra
a todas velas, a velas desplegadas z razvitimi (polnimi) jadri

vena -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda; morda iz *g*—ens-nā, sor. z lit. gýsla, let. dzîsla = sl. žila (iz *g*—hiHslo-)) žila

1. (v pravem pomenu) žila dovodnica, véna: Lucr., Sen. ph. idr., venae et arteriae micare non desinunt Ci., venam incīdere Ci., Cels. pustiti (puščati), ferire pedis venam V. na nogi puščati, venam (venas) aperire, abrumpere, exsolvere, abscindere, interscindere T. ali solvere Col. ali secare Suet. ali incidere venam alicui Ci.; tudi venas incisas aperire T. ali pertundere venam mediam Iuv. prerezati žilo (žile), (iz)pustiti komu kri; (o samomorilcih) prerezati si žilo (žile), (iz)pustiti si kri.

2. (v „nepravem“ pomenu) žila odvodnica, žila utripalnica, artêrija, starejše ciplja: venae saliunt O. utripljejo, venae trepidae O. utripajoče, si cui venae sic moventur (utripljejo, bijejo), is habet febrim Ci., venae non aequalibus intervallis moventur Cels. utripanje je neredno (nestanovitno), utrip je nereden (nestanoviten), pulsus venae (venarum) Plin., Cels. utrip, utripanje = pl. venae: medici signa habent ex venis Ci., venae conciderunt Cels. utrip (utripanje) zastaja, venae fugientes O. zastajajoč utrip, zastajajoče utripanje, venas tentare O., Q., Suet. ali tangere Pers. (p)otipati žilo, poskusiti, kako žila bije, pomeriti utrip, preveriti utrip. Po mnenju starodavnikov naj bi se po teh žilah prenašali hrana, pijača in strupi, obenem pa naj bi bile tudi center življenjske moči: inflatus venas Iaccho V., vinum manat (gre, prehaja) in venas H., deficient inopem venae te, ni cibus atque ingens accedit stomacho fultura ruenti H., ut solet infuso vena redire mero O., vino fulcire ali reficere venas cadentes Sen. ph. pojemajoče žile = pojemajočo življenjsko silo (moč).

3. metaf.
a) konkr. α) vodna žila: Mart. idr., fecundae vena aquae O., venae aquarum Cu., venae fontis Hirt., O.; pesn. pren.: oculos lacrumarum vena refugit Lucan. očem je usahnil vir solza. β) kovinska ali rudna žila: Sen. ph., Iuv. idr., aeris, argenti, auri venae Ci., semen veteris venae O. zrna stare zlate žile (o zlatem pesku); meton. = kovina: venae peioris aevum O. γ) žilasta proga ali črta, žila v kamnu ali lesu: Stat., Plin. idr., venae marmoris O., quae modo vena fuit, sub eodem nomine mansit O. δ) drevesna žila, ki vsebuje drevesni sok, starejše sočnica: Ci., si vim ferri adhibeas, pavent venae (sc. balsami) T. ε) vrsta dreves na vrtu: venae arearum Plin. ζ) moško spolovilo, penis: Pers., Mart. η) sečevod, sečni prehod: Cels. ϑ) znojnica, znojna žleza, pótnica, potna luknjica: Vitr.
b) abstr. α) žila, žilica (prim. sl. „pevska žil(ic)a“, „tatinska žil(ic)a“), dar, nadarjenost, talent, talentiranost: benigna ingenii vena H., tenuis et angusta ingenii vena Q., studium sine divite venā H., vena publica (sc. vatis) Iuv. β) v pl. notranjost, notrina, jedro, srce, srčika, mozeg, kri: periculum inclusum in venis rei publicae Ci., venae cuiusque generis, aetatis, ordinis Ci. najbolj notranje bistvo, semina flammae abstrusa in venis silicis V., vulnus alit venis V.

ventidue

A) agg. dvaindvajset:
ho ventidue anni star sem dvaindvajset let
oggi è il giorno ventidue danes smo dvaindvajsetega

B) m (f)
le ventidue deseta ura (zvečer)
oggi è il ventidue danes smo dvaindvajsetega
nel '22 dvaindvajsetega leta

ventitré

A) agg. triindvajset:
compiere ventitré anni dopolniti triindvajset let
oggi è il giorno ventitré danes smo triindvajsetega

B) m f
le ventitré enajst zvečer
nel '23 triindvajsetega leta
portare il cappello sulle ventitré nositi klobuk po strani

vēr, vēris, n (iz indoev. subst. *u̯esr, *u̯esr̥ (*u̯osr̥), gen. *u̯esn(e)s pomlad; prim. skr. vasantáḥ pomlad, gr. ἔαρ [dor. Ƒῆρ, jon. ἦρ] pomlad (gen. at. ἦρ-ος, pri Hom. ἔαρος), ἐαρινός pomladni, pomladanski, lat. vērnus, vernālis, vernifer, sl. vesna pomlad, got. uisonna pomlad, lit. vãsara, vasarà poletje, let. vasara poletje)

1. pomlad, vígred, vesna: Sen. ph., Amm. idr., cum rosam viderat, tum incipere ver arbitrabatur Ci., hieme et vere Plin. iun., per ver Ca. ali per omne ver Suet. vso pomlad, primo vere Ca., L., H. ali vere primo Plin. ali ineunte vere Ci. ali (pesn.) vere novo V., O. ali pubescente vere Amm. = principio veris S. fr. ali initio veris Suet., donec ver adulesceret T. do polne pomladi, vere adulto Amm. še preden je pomlad popolnoma nastopila; preg.: vere prius flores, aestu numerabis aristas O. (o čem nemogočem); pooseb. Vēr Vêr = Pomladnik ali Pomlad(nica) bog ali boginja pomladi: Ver cinctum florente coronā O.

2. metaf. pomlad življenja, mladost: ver breve aetatis O., ineundum cum aetas florida ver ageret Cat.

3. metaf. vse, kar raste spomladi, pomladni pridelki: breve ver populantur apes Mart. cvetlice; poseb. ver sacrum daritev pomladnih prvin, daritev pomladnih prvorojencev, prvinska daritev živali in ljudi, ki so jo božanstvu obljubili v času hude stiske; pozneje so darovali le živali, ljudi, rojene tako pomlad, pa so, ko so odrasli, pošiljali kot naseljence v tujino): ver sacrum vovere, facere L., ver sacrum videri pecus, quod natum esset inter Kalendas Martias et pridie Kalendas Maias L.

Opomba: Nenavadni abl. sg. vērī: Col. (poet).

verbēna -ae, f (iz *u̯erbes-nā; indoev. baza *u̯er-b- vrteti, viti, upogibati iz kor. *u̯er- vrteti, viti, zviti, zaviti, upogibati; sor. z verber[a] šiba, bič, bičanje, šibanje verberāre (osnovni pomen te skupine je menda „šiba (za pletenje)“); prim. gr. ῥάβδος šiba, prot, palica, ῥαπίς šiba, prot, ῥάμνος trnov grm, ῥαφή šiv, ῥαφίς šivanka, sl. vrba, let. verpiù (s)presti, let. virbs, virbens količek, virba drog, stvnem. rëba trta, vitica, poganjek = nem. Rebe trta; morda tudi lat. urbs = „pletena ograja“) veja; nav. pl. verbēnae -ārum, f zeleneče veje, mlado vejevje, svete vejice, sveto zeleničje (mladičje) lovorik, mirt, oljke, cipres idr. dreves za okraševanje, opletanje in bogoslužno rabo): Pl., Ter., O., Cu., Plin., Suet., Serv. idr., verbenā tempora vincti V.; pl.: ara castis vincta verbenis H.; poseb. znamenje pomoči prosečih svečenikov, zlasti fecialov kot poslancev: V., H., Plin. idr., mihi praesto fuerunt sacerdotes cum infulis ac verbenis Ci., patrem patratum fecit verbenā caput tangens L.; pri Cels. so verbenae razred rastlin, ki delujejo adstringentno in hladilno.

verge¹ [və:dž] samostalnik
rob, kraj, meja (tudi figurativno)
travnati obrobek ali pas (grede, lehe, ceste); palica, žezlo (kot znak časti)
tehnično majhno vreteno; rob opeke, ki štrli iznad strešnega slemena
zgodovina območje, pristojnost

on the verge of čisto na robu, za prst od
on the verge of ruin, of a new war na robu propada, nove vojne
he is on the verge of fifty on je že blizu 50 let star
he was on the verge of betraying the secret skoraj je izdal tajnost

verge² [və:dž] neprehodni glagol
nagibati se, padati; sestopati (on proti)
približevati se, prehajati (in v)
segati, razprostirati se
figurativno mejiti

verging on na robu
he was verging on 80 bil je že blizu 80 let star
hills verging to the north griči, ki se raztezajo proti severu
the country is verging towards ruin dežela gre v propast
the sun is verging towards the horizon sonce tone na obzorju

vergō -ere, pf. versī (O.) (indoev. baza *u̯er-(e)g-, *u̯er-g̑h-,*u̯eregu̯- upogibati, sukati, vrteti, viti, ožiti, stiskati; prim. skr. vr̥ṇákti, várjati (on) obrača, suče, vrti, vr̥jináḥ ukrivljen, napačen, intrigantski, vr̥ṇṓti zagrnjen, pokrit, obdan, zavarovan, vr̥ajáḥ ograda, vr̥jánam dvorišče, lit. veržiù tkati, zadrgovati, stiskati, ožiti, let. werst obračati, vrteti, sl. vrzel, stvnem. wurgjan, wurgen = nem. würgen stiskati, daviti, stvnem. rȩnken, nem. verrenken, Ranke, Ränke, stvnem. ringan = nem. ringen)

I. intr.

1. nagniti (nagibati) se, nagnjen biti, (z)nižati (zniževati) se: tectum vergit in tectum inferioris porticūs Ci., omnibus eius (sc. terrae) partibus in medium vergentibus Ci., collis declivis ad flumen vergebat C., ab oppido declivis locus (reber) vergebat in longitudinem CCCC passuum C.

2. occ. obrnjen biti kam, ležati, razprostirati se: Mel. idr., ad (in) meridiem L., in occidentem L., ad occidentem Cu., ad septemtriones C., ad solem cadentem V., angulus muri erat in planiorem vallem vergens L. je molel.

3. metaf.
a) časovno nagibati se, naklanjati se k čemu, bližati se čemu (poseb. koncu), pojemati, končevati se: Amm. idr., nox vergit ad lucem Cu., anni vergentes in senium Lucan., suam aetatem vergere T., vergente iam senectā T., vergente autumno T., vergente iam die Suet., T., vergens annis femina T. v leta idoča, starajoča se.
b) (po mišljenju, duhu) nagniti (nagibati) se, nagnjen biti k čemu: si ad voluptates vergit Sen. ph.
c) α) (po podobnih lastnostih, podobnem stanju) nagibati se k čemu, bližati se čemu, približati (približevati) se čemu: aegri vergentes in lethargum Plin. β) (o barvah) nagibati se, vleči kam, na kaj: color languidus in candidum vergens Plin., aes suo colore in iecinoris imaginem vergens Plin.
d) biti obrnjen kam: nisi Bruti auxilium ad Italiam vergere quam ad Asiam maluissemus Ci.
e) pripasti (pripadati) komu: Druso extincto illuc (njemu, tj. Tiberiju) cuncta vergere T. —

II. trans.

1. vsuti (vsipati), usuti (usipati), vli(va)ti, uli(va)ti: in gelidos versit amoma sinus O., sibi venenum Lucr.; metaf.: spumantes mero paterae verguntur Cl.

2. nagibati kam, med. nagibati se, obračati se, usmeriti (usmerjati) se: in terras … solis vergitur ardor Lucr., polus aversi calidus quā vergitur Austri Lucan.