Franja

afflīgō (adflīgō) -ere -flīxī -flīctum

1. udariti (udarjati) ob kaj, vreči (metati) ob (na) kaj; z ad: aliquem ad terram Pl.; pren.: neque tuas rationes ad eos scopulos appulisses, ad quos Titii adflictum (vrženo) navem... videres Ci.; z dat.: Cu., Sil., Suet., vasa parietibus L., navem undae L. udariti z ladjo ob..., naleteti z njo na val, (Ulixes vidit) adfligi sociorum corpora terrae O., Galbae imaginem solo adflixit T., Hispanus saxo caput adflixit T. je udaril z glavo ob ...; pesn.: oscula (labellis) adf. Lucr. poljubljati (ustnice); v pass. z loc.: infantes suos afflictos humi in ora militum adversa miserunt Fl.; pren. se adfligere Ci. biti se (po prsih v znak žalosti) = žalostiti se, gristi se.

2.
a) kaj ob (na) tla vreči (metati), podreti (podirati), zvrniti (zvračati), v pass. tudi pasti (padati) na tla: statuam... deturbant, adfligunt, comminuunt, dissipant Ci., monumentum Catuli adflixit, meam domum diruit Ci., (alces) infirmas arbores pondere affligunt C., mensam evertere, pocula affligere Sen. ph., infestantes adflixit et ad terram dedit Suet.; nolo equidem te adfligi Pl. da bi padel, vertice intorti adfligebantur L., qui supersteterant (scalis), adflicti sunt S., equi atque viri adflicti S., neque (alces), si quo afflictae casu conciderunt, erigere sese... possunt C., lapsu equi adflictus T.... padel s konjem.
b) (z udarcem) poškodovati, pokvariti, grdo zdelati: trierarchus fusti (abl.) caput eius (Agrippinae) adflixit T., ferro, saxo, aliis telis adfligebantur capita S. fr., adflicti alvos (grški acc.) undarum vi S. fr., naves, quae gravissime afflictae erant C. ki so bile hudo okvarjene; pren.: cum (fortuna) reflavit, adfligimur Ci. se nam ladja razbije.

3. pren.
a) treščiti na tla, poraziti, potlačiti, ukloniti, upropastiti, oslabiti koga ali kaj, poniž(ev)ati: non plane me enervavit, non adflixit senectus Ci., adf. equestrem ordinem, consulare nomen Ci., Lyciam frumento imperando adflixit Ci. je oškodil, causam susceptam adf. Ci. nalašč opustiti, ubi Mars communis et victum saepe erigeret et adfligeret victorem L., ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam adfligerent Cu., Corsicam prope adflixit Decumi Pacarii temeritas T. bi skoraj pogubila; pogosto le v pass.: senatus oppressus et adflictus Ci., auctoritas huius ordinis adflicta est: adflixit Antonius Ci., quorum scelere religiones tum prostratae adflictaeque sunt Ci. se je teptala in v nič dajala, vectigalia difficultatibus belli adfliguntur Ci. vojne težave prizadevajo davke, adfligi uno genere morbi Ci. ena vrsta bolezni napade koga, adflictam civitatem pestilentiā esse L. da je državljane napadla kuga, adflictus vulnere Cu. trpeč za rano, afflictus frigoribus Col. zmrzujoč, arbor afflicta senio aut tempestate Col. onemoglo, civitates terrae motu aut incendio afflictae Suet. ki jih je prizadel potres ali požar, mutatione bonorum affligi Amm. izguba posestev zadane koga.
b) (duševno) potreti, pobiti, srčnost vzeti (jemati) komu (naspr. levare): animos adfligere et debilitare metu Ci., si hunc vestris sententiis adflixeritis, quo se vertet? Ci., amissi eius desiderio vehementer adflictus est Cu., fames adfligebat serendis frugibus incuriosos T.
c) (moralno) oškodovati = izpriditi, poslabšati, pohujšati: Asia donata multo etiam gravius adflixit mores Plin., illae opes atque divitiae afflixere saeculi mores Fl. — Pogosto adj. pt. pf. afflīctus (adflīctus) 3, pren.

1. razmajan, razvetren, nesrečen, beden, neugoden (naspr. integer, florens, prosper): ruinae eversae atque adflictae rei publ. Ci., provincia adflicta et perdita Ci., regum adflictae fortunae Ci., opes C., adflicta res Romana L., adflictae res (naspr. prosperae) L., rebus afflictis N. v stiskah, Italia cladibus adflicta T., fides adflicta T. omajano zaupanje, afflictior condicio Ci. ep.

2. potrt, pobit, upadlega srca: in illo timore... Tigranes adflictum erexit Ci., adflicti et fracti animi fuit Ci., aegritudine adflictus Ci., reus adflictus Ci., adflictus vitam in tenebris luctuque trahebam V.; subst. masc.: succurrere afflictis N.

3. zaničevan, zavržen, propadel: homo afflictus et perditus Ci., afflicti mores Macr.

Opomba: Star. afflīxint = afflīxerint: Fr.

afflō (adflō) -āre -āvī -ātum

I. trans.

1. (z zunanjim obj.) pihniti (pihati) v (na) koga ali kaj, opuhavati koga ali kaj, dihniti (dihati) v koga ali kaj: terga tantum adflante vento L., cum udam (fabam) quidam ventus afflavit Plin., maligno afflantur vineta Noto Stat., afflatus aurā (po prepihu) Suet., crinem sparsum cervicibus adflat (deus) O. njegov dih se dotakne njenih las, taurorum adflabitur ore O., cavendum, ne a serpentibus afflentur Col., necat (basiliscus) frutices non contactos modo, verum et afflatos Plin. če jih le opuhne, hos necat afflati funestā tabe veneni (strupenega diha) O.; pesn.: nos ubi primus equis Oriens adflavit anhelis V. dih jutranjih konj; abs.: si serpens afflavit Sen. ph.; tudi (o ognju): me divûm pater... fulminis adflavit ventis V. je opuhnil s strelo, fulminum ignibus adflari O., fulminis adflati telis O., adflatus incendio L. osmojen, tribus modis urit (fulmen): aut afflat (osmodi)... aut comburit (sežge) aut accendit (zažge) Sen. ph., afflari sidere Plin. ali sole Cl. sončarico dobiti; pren.: loquacitas animos iuvenum... pestilenti quodam sidere afflavit Petr. je opuhnila... z nekakšno pogubno sončarico, utrumque nostrum ille carnifex... iacto fulmine afflaverat Plin. iun.; pren.
a) koga navdihniti (navdihovati) = navdušiti (navduševati): adflata est numine quando iam propiore dei V., te... Gratia afflavit Cl.
b) navda(ja)ti: Romam regius terror afflabat Fl. je navdajal strah pred kraljem, Romam meliore iuventā aff. Cl. pomladiti.
c) kakor strela zadeti: afflatus repulsā Val. Max.

2. (z notranjim obj.) vdahniti (vdihovati) komu kaj, pihaje prinesti (prinašati): calidum membris adflare vaporem (žareč puh) Lucr.; med.: cum... admiraretur... suavitatem odorum, qui adflarentur e floribus Ci.; pren.: (genetrix) oculis adflarat honores V. je očem vdahnila milino, sperat sibi auram posse aliquam adflari... eorum Ci., si quem reperiat, cui aliquid mali faucibus adflare... possit Corn., ubi indomitis gregibus Venus adflat mores Tib.; abs.: rumoris nescio quid adflaverat commissione Graecorum frequentiam non fuisse Ci. raznesla se je govorica, da...

— II. intr. veti (od kod), nasproti veti: ne in eas partes spectet villa, ex quibus ventus afflare soleat Varr., adflabat acrior frigoris vis (mrzlejši veter) L., adflabunt tibi non Arabum de gramine odores Pr. ne bo ti nasproti vel vonj; pren. nasproti veti
a) v dobrem pomenu (kakor ugodni veter, ki napenja jadra) = ugoden biti komu, streči komu: felix, cui placidus leniter adflat Amor Tib., afflante fortunā Q.
b) v slabem pomenu: velut illis (cibis) Canidia adflasset H. kakor da jih je Kanidija zastrupila s svojim dihom.

affluer [aflüe] verbe transitif pritekati; iztekati se (dans v), prihajati v velikem številu, zgrinjati se

les foules affluent dans le métro, à l'exposition množice se zgrinjajo v metro, na razstavo
le sang lui afflue au visage kri mu plane v obraz
les dons affluent de toutes parts darovi prihajajo v velikem številu z vseh strani

affluō (adfluō) -ere -flūxī (-)

1. priteči (pritekati): Rhenus ad Gallicam ripam adfluens T.; z dat.: Eurotas prope adfluit moenibus L., Aufidus amnis utrisque castris adfluens L.; abs.: cibo affluente (namreč v želodec) Suet.

2. pren.
a) dotekati, priteči (pritekati), privreti, prispeti, priti, prihajati, dohajati; večinoma o množicah ljudi: comitum adfluxisse numerum V., adfluente cotidie multitudine L., adfluentium undique auxilium S. fr., adfluunt auxilia T., multitudo adfluentium T.; o abstr.: nihil... ne rumoris quidem adfluxit Ci., si ea sola voluptas esset, quae quasi titillaret sensus et ad eos... adflueret Ci. ki pritekajoče obhaja čute, adfluentes anni H., adfluit incautis amor O. se prikrade; fil. (epikurejsko) dotekaje prehajati: ad deos adfluere Ci., imaginum series ad nos adfluat Ci.; pesn. s samim acc.: convenit, ut sensu corpus... adfluat omne Lucr. da s čutom nadahne vse telo (tudi arceat).
b) v (iz)obilju dotekati, pritekati, v (iz)obilju biti: cum domi otium atque divitiae adfluerent (populo Rom.) S., effuse adfluunt opes L., ex eo, quod adfluit opibus vestris, sustinendo necessitates aliorum L. s tem, da ob svojem izobilju lajšate revščino drugih, affluunt subito, repente dilabuntur (vires atque opes humanae) Val. Max., pro cerebri ubertate vel affluit capillago vel deserit Tert. rastejo lasje čedalje bolj ali izpadajo; od tod affluere (adfluere) aliqua re v (iz)obilju imeti česa: ut adfluam frumento Pl., miser, si in... vitiosā vitā adflueret voluptatibus Ci., adf. divitiis, honore, laude Lucr. — Od tod adj. pt. pr. affluēns (adfluēns) -entis, adv. affluenter (adfluenter)

1. obilno dotekajoč, pritekajoč: sub radicibus montis affluentiores aquae sunt Vitr.; pren. obilen, bogat, potraten: Hier., omnium rerum affluentibus copiis Ci., affluens copia voluptatium L., senatorum numerus Suet., divitior... et affluentior... vera amicitia Ci., bonorum omnium affluentissimus largitor Aug.; subst. neutr.: ex adfluenti T. v izobilju; adv.: vinum calicibus affluenter immissum Ap. obilno; pred Ap. le komp.: affluentius vivere N. potratneje, affluentius voluptates haurire Ci. prenasladno živeti, affluentius solito convivium inire T.

2. mazajoč se s čim: alter unguentis affluens Ci.; pren. v izobilju preskrbljen, bogato obdarjen, bogat s čim, česa, prekipevajoč od česa: Gell., pauci (homines) opibus et copiis adfluentes Ci., urbs eruditissimis hominibus liberalissimisque studiis affluens Ci., domus scelere omni adfluens Ci., illo Asiatico ornatu affluens L. Andr. ap. Prisc. odičena, olepšana z..., homo vestitu affluens Ph. v dolgi, valovito spuščajoči se obleki.

*affor (*adfor) (neizpričani obliki) -fārī -fātus sum

I. (z act. pomenom) nagovoriti (nagovarjati), ogovoriti (ogovarjati): adf. talibus dictis O., versibus eisdem adf. aliquem, quibus... Ci., adf. aliquem nomine Ci., hos ego digrediens... adfabar V., multa querens atque hac adfatus voce parentem V., tristes adfatus amicos H., ubi igitur me affamini? Cu., adf. aliquem blande ali blandis votis adf. Stat.; extremum adfari V. slovo jemati, sic positum adfati discedite corpus V.; occ. naprositi, milo, ponižno (za)prositi koga: qui locus... tam inhumanus, qui illos, cum accesserint, non adfari atque adpetere videatur? Ci., adfaturque deos et sanctum sidus adorat V., i, soror, atque hostem supplex adfare superbum V.

— II. (s pass. pomenom)

1. nagovoriti (nagovarjati) se: M. affatis itaque ex officio singulis Ap.

2. avgursko prireči (prirekati) si: Varr.

3. pf. affātum est obenem je izrečeno od usode = obenem je usojeno: hoc quoque protinus affatum est, ut et naviget Sen. ph.

Opomba: Klas. so le oblike: affatur (adfatur), affatus (adfatus), affari (adfari).

affossatura f

1. izkop jarkov; jarek

2. sistem jarkov na obdelanem zemljišču

3. vdolbina, udrtina:
le affossature del volto udrtine na obrazu

affouiller [afuje] verbe transitif, géographie izpodjedati, izpodkopati, izdolbsti

le cours d'eau affouille la rive vodni tok izpodjeda breg

affriander [afriɑ̃de] verbe transitif privabiti z vabo; figuré zvabiti, zapeljati

affriander des poissons privabiti ribe
le gain l'a affriandé dobiček ga je zvabil, zapeljal

affront [afrɔ̃] masculin (raz)žalitev, sramotenje, sramota

boire, dévorer un affront požreti žalitev
subir un affront doživeti, žalitev, sramoto
faire un affront à quelqu'un (javno) koga žaliti, sramotiti
laver l'affront dans le sang oprati žalitev s krvjo

affronter [-te] verbe transitif pogumno iti proti (nasprotniku, nevarnosti), kljubovati (quelque chose čemu)

s'affronter spopasti se (v boju), spoprijeti se
affronter la mort, de grands dangers kljubovati smrti, velikim nevarnostim
le navire affronte la tempête ladja kljubuje nevihti

Āfricus 3 (Āfer) afriški, punski: Africa terra Enn. ap. Ci., L. Afrika = punska dežela, bellum = druga punska vojna: L. ali = Cezarjeva vojna v Afriki: C., Vell., triumphus Vell. (po Cezarjevi afr. vojni), bella Sil. Sifakove vojne proti Puncem, praesidia L., ora L., litus Plin., mare S., T. ali pelagus Mel. morje ob Kartagini, ventus Africus Ci. ali Africus ventus L. (= subst. Āfricus -ī, m). Subst.

1. Āfricus -ī, m (sc. ventus) (deževni) jugozahodnik, odjužnik: auster... in Africum se vertit C., qui portus ab Africo tegebatur, ab austro non erat tutus C., creber procellis V., decertans Aquilonibus, luctans Icariis fluctibus, protervus H., praeceps H. privrševajoči, furibundus et ruens Sen. ph. Pooseb.: Āfricus pater Pr. Od tod zopet adj.: Africae procellae H.

2. Āfrica -ae, f (sc. terra) Afrika, in sicer
a) v širšem pomenu Afrika, ki so jo Grki imenovali Λιβύη: in divisione orbis terrae plerique in parte tertia Africam posuere S.; met. Afričani: Africa terribilis Varr. ap. Non., in omni Africa, quae procul a mari incultius agebat S.
b) v ožjem pomenu kartaginsko ozemlje z deželo med obema Sirtama, pozneje rim. pokrajina (Africa propria ali Africa provincia): Africam, arcem omnium provinciarum natam ad bellum contra hanc urbem gerendum obtinere Ci., Utica atque Hippo valentissimae urbes totius Africae N.; pren. Afričani, preb. te pokrajine: Varr., Ci. ep.
c) v najožjem pomenu le pokrajina, imenovana Zeugis ali Zeugitana (regio), z glav. mestom Kartagino: a Tusca Zeugitana regio et quae proprie vocetur Africa est Plin. — Od tod adj. Āfricānus 3 afriški, v Afriki, iz Afrike: possessiones N., bellum Ci. idr. Cezarjeva vojna v Afriki, rumores Ci. in causae (homatije) Ci. v tej vojni, Africanae gallinae Varr., Col. pegatke, Afr. mures Plin. afriške miši, pri Pl. šalj. = „panterji, tigri in levi“, Africanae ferae Ci. ep. ali Africanae bestiae Varr. ali subst. Āfricānae -ārum, f (sc. ferae) L., Plin., Plin. iun., Suet. afriške zveri = panterji, leopardi, tigri in levi za igre v amfiteatru. — Kot priimek
a) dveh Scipionov, ki sta se zmagovito bojevala s Punci: Āfricānus -ī, m Afričan (gl. Cornēlius).
b) boginje Cerere v Afriki, ki so ji kot svečenice služile vdove, ki se niso več hotele omožiti: Āfricāna -ae, f Afriška: Tert.

agarrar prijeti, zgrabiti

agarrarse prijeti se (na); spopasti se, spoprijeti se
agarrarse a un clavo ardiendo slamnate bilke se oprijeti
se le agarró un fuerte constipado hud nahod se ga je prijel

âge [ɑž] masculin (življenjska) starost; vek, doba

à l'âge de 40 ans v starosti 40 let
à mon âge v, pri moji starosti
à notre âge v našem času, dandanes
à la fleur de l'âge v najboljših letih
d'âge scolaire v starosti šolske obveznosti
d'un certain âge, entre deux âges (že) starejši, ne več mlad
hors d'âge zastarel
le bel âge mladost
bas, jeune âge otroška, mlada leta
grand âge visoka starost
Moyen Age srednji vek
président masculin d'âge starostni predsednik
retour d'âge, âge critique, âge climactérique kritična leta, klimakterij, mena
âge ingrat, âge des folies nora, nerodna leta
âge limite starostna meja
âge moyen poprečna starost
âge mûr, viril zrela, moška leta
âge nubile za možitev godna starost
âge d'or, d'argent, de bronze, de fer, de pierre zlata, srebrna, bronasta, železna, kamena doba
âge de puberté pubertetna doba
âge de raison leta pameti (od 7. leta naprej)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
avoir passé l'âge de biti prestar za
cacher son âge skrivati svoja leta, svojo starost
il est de mon âge mojih let je, enako sva stara
être d'âge à, en âge à biti v pravi starosti za
il faut être de son âge treba je biti sodoben
être du même âge biti istih let, iste starosti
être avancé en âge biti že v letih
il est vieux avant l'âge zgodaj se je postaral
être atteint par la limite d'âge doseči starostno mejo
être entre deux âges biti v srednjih letih
quel âge lui donnez-vous? za koliko starega ga imate?
il ne paraît pas son âge ne kaže svojih let
il porte son âge videti je starejši, kot je v resnici
il fait plus jeune que son âge videti je mlajši, kot je v resnici
prendre de l'âge starati se

âgé, e [aže] adjectif star

âgé de 10 ans 10 let star
homme masculin âgé star človek, starec
le moins âgé des deux enfants mlajši obeh otrok

Agelastus -ī, m (ἀγέλαστος, „nikdar se ne smejoči“, torej „Mračni“) Agelast, vzdevek Marka Krasa, ki se baje ni smejal nikoli ali le enkrat v življenju; bil je ded istoimenskega triumvira: Ci., Plin.

agganciare v. tr. (pres. aggancio)

1. priklopiti, priklapljati:
agganciare i vagoni alla locomotrice priklopiti vagone na električno lokomotivo

2. pog. zavezati, zapeti:
agganciati le scarpe zaveži si čevlje

3. voj. priti v stik s sovražnikom

4. pren. ujeti:
agganciare un cliente ujeti stranko

5. šport (nogomet) zaustaviti žogo (preden se dotakne tal)

aggerātiō -ōnis, f (aggerāre) nasipavanje, le konkr. nasip, jez: Vitr., Iust.

aggestiō -ōnis, f (aggerere) prinašanje, kopičenje, le konkr. naplavina: M.

agghiacciare

A) v. tr. (pres. agghiaccio)

1. spremeniti v led, zamrzniti (tudi pren.):
le sue parole lo agghiacciarono ob njegovih besedah je okamnel

2. pogasiti, pridušiti, ohladiti:
agghiacciare l'entusiasmo di qcn. ohladiti navdušenje nekoga

B) ➞ agghiacciare, agghiacciarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ agghiaccio) oledeneti, okamneti:
agghiacciarsi dallo spavento okamneti od strahu

aggirare

A) v. tr. (pres. aggiro)

1. obkrožiti, obkoliti:
aggirare le posizioni del nemico obkoliti sovražnikove položaje
manovra aggirante obkoljevalni manever

2. prevarati, ukaniti:
è stato aggirato da un imbroglione prevaral ga je goljuf

3. pren. obiti:
aggirare un problema, una difficoltà obiti problem, težavo

B) ➞ aggirarsi v. rifl. (pres. mi aggiro) krožiti, motati se, vrteti se, sukati se:
nella zona si aggirano tipi sospetti tod se motajo sumljivi tipi
il salario medio si aggira sulle ottocentomila lire povprečna plača se vrti okrog osemsto tisoč lir