Franja

pragmatize [prǽgmətaiz] prehodni glagol
prikazati kot resnično, razumsko urediti

prebáciti prèbācīm
I.
1. vreči čez: prebaciti kamen preko rijeke, preko krova
2. vreči predaleč: prebaciti metu
3. vreči dlje kot drugi: jednom baci, svima dobaci, drugom baci te svih prebaci
4. predejati: prebaciti teret iz jednog čamca u drugi
5. ogrniti: prebaciti ogrtač
6. pretakniti, premakniti: prebaciti kaiš sa slobodnog na radni kaišnik
7. preklopiti: prebaciti telefonsku liniju
8. prekrižati, dati križem: prebaciti nogu preko noge
9. prestaviti: prebaciti trupe iz jednog mjesta na drugo, s desnog krila na lijevo
10. preseči: prihodi su prebacili rashode; ove godine plan smo prebacili; kupac je platio koliko je bilo pogodeno, i prebacio je odredenu sumu
11. ekspr. dopolniti: djevojka je sasvim mlada, jedva je prebacila sedamnaestu
12. pretrpeti: u ratu smo mnogo toga prebacili preko glave
13. očitati: to su nama prebacili; nemaš sebi šta prebaciti
14. prebaciti prvi san odspati prvo spanje
II. prebaciti se
1. vreči se čez
2. prestaviti se, priti: nakon dvije godine robovanja pobjegao je i sretno se prebacio u naš odred
3. preiti: prebaciti se preko rijeke
4. prekucniti se: zaigralo mu srce, pljesnuo u dlanove, prebacio se po dva, po tri puta kao ludi derančić
5. pretirati, reči preveč: neću se prebaciti ako reknem da su od izloženih slika nove škole obično polovina simbolično prikazane
6. skisati se, cikniti, pokvariti se: vino se prebacilo

prebacívati -bàcujēm
I.
1. metati čez
2. metati predaleč, dlje kot drugi
3. predevati, pretikati, preklapljati
4. presegati: prihodi prebacuju izdatke
5. očitati: prebacivati komu što
II. prebacivati se prestavljati se, prehajati: čete se prebacuju preko Save

prȅdovōljan -ljna -o več kot zadosten

prȅdovōljno prisl. več kot dovolj

prȅkodūžan -žna -o več kot dolžnost veleva: prekodužan rad

prekùndačiti -īm
I. narediti novo kopito za puško, dati novo kopito puški: prekundačiti pušku
II. prekundačiti se obleči se drugače kot navadno

préluder [-lüde] verbe transitif, musique preludirati, igrati kot preludij; improvizirati; fantazirati; figuré začeti (à quelque chose par quelque chose kaj s čim); napovedovati (à quelque chose kaj, à l'automne jesen)

prepositivo rabljen kot predpona

pressurisé, e [-ze] adjectif, technique ki ima isti zračni pritisk, kot je na zemeljski površini

pretestuosamente avv. kot pretveza; kot povod

pretestuoso agg. naveden kot pretveza; ki služi kot izgovor:
motivo pretestuoso pretveza

prétexter [pretɛkste] verbe transitif navajati (quelque chose kaj) kot izgovor; izgovarjati se (quelque chose na kaj, s čim)

prétexter des maux de tête, sa maladie izgovarjati se na glavobol, na svejo bolezen
prétexter que ... izgovarjati se, da ...

pȑga ž, pŕga ž
1. neka ljudska jed
2. praženi ječmen kot nadomestek za kavo

priestlike [prí:stlaik] pridevnik
kot duhovnik

prikićívati -kìćujēm dodajati kot nakit: ona dva vijenca vije, u prvi zdravlja prinižuje, u drugi biser prikićuje

prìkititi -īm dodati kot nakit

prima¹

A) avv.

1. poprej, predtem:
bisognava prevedere prima prej bi bilo treba misliti na to
le usanze di prima nekdanji običaji
amici come prima prijatelji kot prej
prima o poi prej ali slej

2. pog. prej, hitreje:
credevo di fare prima mislil sem, da bom končal prej
quanto prima kar najhitreje, čim prej

3. najprej; prvič:
prima il dovere poi il piacere najprej dolžnost, potem zabava

B) prep.
prima di pred (časovno, krajevno)
prima di sera pred večerom, popoldne
prima del bivio pred križiščem

C) cong. prima di, prima che

1. preden (časovno):
prima di decidere devi riflettere preden se odločiš, moraš dobro premisliti
bisogna fare qualcosa prima che sia troppo tardi treba je kaj ukreniti, preden bo prepozno
prima che posso, che potrò brž ko bom mogel

2. (z nedoločnikom v primerjalnih stavkih) raje... kot:
prima morire che cedere raje umreti kot popustiti
si sarebbe fatto uccidere prima di tradire raje bi umrl, kot da bi izdal

princelike [prínslaik] pridevnik
kot knez, knežji, prinčevski, plemenit

prīvātim, adv. (prīvātus)

1. zasebno, za svojo osebo, v zasebnih odnosih, kot zasebnik, osebno, zase, privatno: amicitiam publice privatimque petere C., eloquentiā privatim et publice abuti Ci., esse nonnullos, qui p. plus possent quem magistratus C.

2. iz svoje osebne imovine, iz svoje denarnice, iz svojega žepa, iz svojega (lastnega) imetja (premoženja), iz lastnih sredstev: publice privatimque citans omnes Eutr.

3. metaf.
a) doma: privatim se tenere L.
b) occ. posebej, posebno: T., de iis privatim condidit volumen Plin., omnia sanari eā (sc. herbā) convenit, privatim prurigines Plin., tunc privatim intellectum est, quantum eius severitas posset Lamp.