Franja

izmíšljen imaginé, inventé, controuvé, fictif

izmišljeno ime pseudonyme moški spol

izmíšljen (-a -o) adj. inventato, escogitato; immaginario, finto; falso:
ekst. izmišljeno ime pseudonimo
pren. izmišljeni dodatki (pripovedi) ricami

izmúzniti se to evade, to escape; to slip off (ali away), to make one's getaway; to steal away

izmúzniti se se od dela to shirk work, to be a shirker
izmúzniti se se z to get away with
srečno izmúzniti se to have a narrow escape
njegovo ime se mi je izmuznilo his name escaped me

izpísati izpisováti to copy out

polno izpísati, izpisováti to write out (svoje ime one's name) in full; to write all over
izpísati, izpisováti se to have one's name removed from (ali struck off) a list or register; to take one's name off the books
izpísati, izpisováti se (izstopiti) iz organizacije to cease to be a member of an organization

jàz (mêne)

A) pron.

1. io, me:
jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
meni ne verjameš? a me non credi?
pojdi z menoj vieni con me
(v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
mene ne bo doma io non sarò a casa
strah me je (io) ho paura
sanja se mi (io) sogno

2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
poberi se mi! e vattene!
bodi mi zdrav! stammi bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
dobiva se pri meni ci troviamo da me
zaleže za dva mene ne vale due come me
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
drugi jaz l'alter ego

jemati¹ (jêmljem) vzeti

1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, s seboj mitnehmen, proč wegnehmen)

2. zdravila: einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
jemati kri Blutproben entnehmen
jemati vzorce Proben nehmen/entnehmen, Muster nehmen/entnehmen

3.
jemati podkupnino Schmiergelder einstecken, sich bestechen lassen

4. figurativno rauben (mir die Ruhe, spanec den Schlaf)
jemati čas Zeit rauben, veliko časa: zeitraubend sein
jemati čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
jemati moči bolezen: an den Kräften zehren

5.
figurativno jemati v misel in Betracht ziehen
jemati v poštev berücksichtigen, in Rücksicht nehmen
jemati resno ernst/wichtig nehmen
ne jemati resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen
koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
jemati si k srcu sich (etwas) zum Herzen nehmen
jemati kot (sprejemati) nehmen als
jemati si za zgled koga: (jemandem) nachstreben/nacheifern

6.
jemati nedovoljena poživila dopen
jemati mamila fixen
jemati kokain koksen

7. za moža/ženo: (im Begriff sein zu) heiraten
|
dajati je bolje kot jemati geben ist seliger denn/als nehmen
| ➞ → vzeti¹

K, k = (gr. k), v najstarejši latinščini črka za glas K (C se je takrat uporabljal le za glas G). Ko so pozneje za glas g uvedli posebno znamenje G, je črka C izpodrinila črko K, ki se je ohranila le v nastopnih besedah oz. kraticah:

1. K. = Kaeso (rim. ime), gl. Caesō.

2. K. = Kalumniator, gl. calumniātor; to znamenje so vžigali obrekovalcem.

3. Kalendae, skrajšano K. ali Kal., gl. Calendae.

4. Karthago, Karthāginiēnsis, gl. Carthāginiēnsis (v klasični dobi se pišejo s K le navedene besede).

kakó how; in what way

kakó to? how so?
kakó lepó! how beautiful!
kakó daleč? how far?
kakó to, da... how comes it that..., how come that...
kakó vraga... how the deuce..., how the devil..., how the dickens...?
kakó, prosim? I beg your pardon, pogovorno pardon?; what was that?, what did you say?
kakó se počutiš? how do you feel?
kakó stara je? how old is she?
kakó dolgo ste že v Ljubljani? how long have you been in Ljubljana?
kakó je z vstopnicami? what about the tickets?
kakó lepo jutro! what a lovely morning!
kakó sem vesel, da te vidim! how pleased I am to see you!
kakó je nesrečna! how unhappy she is!
kakó mu je ime? what is his name?
kakó imenujete to (rečete temu) po angleško (v angleščini)? what do you call this in English?
kakó to, da si še vedno tu? how is it you're still here?
ne razumem, kakó je to možno I do not understand how this can be
nihče ne ve kakó mu je uspelo no one knows how he has done
kakó vendar... how on earth...
pa še kakó! and how
Se lahko poslužim vašega telefona? - Kako, da ne! May I use your telephone? - Why, yes! of course!

kakó

kako? comment?, de quelle manière (ali façon)?; combien?, que!, comme!
kako je kaj? comment cela va-t-il?, comment ça va (ali marche)?
kako to, da comment se fait-il que?
kako mu je ime? comment s'appelle-t-il?, quel est son nom?
kako dolgo? combien de temps? jusqu'à quand?
kako sem srečen! comme (ali que, combien) je suis heureux!
kako je lepo! que (ali comme) c'est beau!

kakó adv.

1. (izraža vprašanje po načinu dejanja, stanja) come:
kako ti je ime? come ti chiami?

2. (izraža vprašanje po stopnji povedanega) come; quanto:
kako dolgo si že tukaj? quanto (tempo) aspetti? da quando sei qua?
kako ti je ugajal film? (come) ti è piaciuto il film?

3. (v vezniški rabi, v pripovednih odvisnikih z glagoli zaznavanja) come; quanto:
videl sem, kako je padel pod avto ho visto come è stato investito dall'auto
ne zaveda se, kako hudo je bolan non si rende conto di come è malato

4. (izraža veliko mero povedanega, začudenje, zavrnitev) quanto; come; che:
kako čudovit pogled che bella veduta!
kako se mi smili quanto mi fa pena
kako si upaš priti sem come osi venire qua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vse bi šlo kako, če bi le otrok bil zdrav tutto sarebbe, diciamo, a posto, se il bambino fosse sano
pog. kako je zunaj, ali še dežuje? fuori com'è il tempo? piove ancora?
bil je, kako bi rekel, malo neroden è stato, come dire, un po' maldestro
si zadovoljen? Kako da ne contento? Come no

klícati to call; to shout; to cry

klícati koga po imenu to call someone by (his) name
klícati koga to call someone
klícati koga k sebi to call someone over, to summon, to ask ali to invite someone to come
klícati po imenih to call the roll
klícati na pomoč to call for help
častnik je klical ime, ki ga nihče od nas ni mogel slišati the officer called (out) a name which none of us could hear

kolektíven (-vna -o) adj. collettivo; della collettività:
kolektivna igra gioco di squadra
kolektivna odgovornost responsabilità collettiva
kolektivna pogodba contratto collettivo di lavoro
kolektivna (splošna)
potrošnja consumo generale
kolektivna zemlja demanio comunale
lingv. kolektivno (skupno)
ime nome collettivo
polit. sistem kolektivne varnosti sistema di sicurezza collettiva

kot³

1. (enako kot) wie (bel kot sneg weiß wie Schnee), (kot kak, kot bi bil) wie ein (močan kot medved stark wie ein Bär, obnaša se kot (kak) pesnik er tritt wie ein Dichter auf)
kot sledi (takole) wie folgt, [folgendermaßen] folgendermaßen
kot že ime pove/kot pove že ime wie schon der Name sagt

2.
tako … kot so … wie
prav tako …, kot ebenso …, wie (tako razcapan kot on so/ebenso zerlumpt wie er)
tako kot (in tudi) wie, sowie
prav tako ne, kot [sowenig] so wenig/[ebensowenig] ebenso wenig, wie
toliko … kot [soviel] so viel … wie/als
prav toliko … kot [ebensoviel] ebenso viel … wie (toliko denarja kot njena sestra [soviel] so viel/[ebensoviel] ebenso viel Geld wie ihre Schwester)
toliko kot [soviel] so viel wie ein (ta odgovor je bil toliko kot privolitev diese Antwort war [soviel] so viel wie eine Zusage)

3. (drugače kot) als (starejši kot Peter älter als Peter, bolj iz sočutja kot iz ljubezni mehr aus Mitleid als aus Liebe, rajši umreti kot biti nesvoboden lieber sterben als unfrei sein)
vse prej kot alles andere als
drugače, kot sem si zamislil anders als ich es mir gedacht habe

4.
kot kdaj prej denn je zuvor
kot sploh kdaj denn je

5.
kot da bi/kot da bi bil (kakor da bi) als ob s konjunktivom (zdelo se mi je, kot da bi bil čakal že ure in ure mir kam es vor, als ob ich schon Stunden über Stunden gewartet hätte)

6.
tako … kot (tudi) … sowohl … als (auch) …

7. po rojstvu, poklicu ipd.: als (Peter kot zdravnik/njen mož/rojen Dunajčan Peter als Arzt/ihr Mann/ein geborener Wiener)

8.
kot le kaj unglaublich (spreten, kot le kaj unglaublich geschickt)
kot le kdo wie kaum jemand
kot le kje wie kaum woanders

9.
bel kot … -weiß (lilija lilienweiß)
črn kot … -schwarz (oglje kohlschwarz)
težak kot … -schwer (kamen steinschwer)
trd kot … -hart (kamen steinhart, knochenhart)
visok kot … -hoch (drevo baumhoch) ➞ → bel, črn, visok, velik, težak, trd, neumen …

krajéven local, de lieu

krajevno ime nom moški spol de lieu
krajevni odvisnik complément moški spol (circonstantiel) de lieu
krajevni prislov adverbe moški spol de lieu
krajevna skupnost communauté ženski spol (ali collectivité ženski spol) locale
krajevno telefonsko omrežje réseau moški spol téléphonique local (ali urbain)

krajéven (-vna -o) adj. del luogo, locale:
krajevne navade usanze locali
krajevni vlak treno locale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
astr. krajevni čas ora locale
lingv. krajevni odvisnik subordinata di luogo
lingv. krajevni prislov avverbio di luogo
krajevno ime toponimo
krajevno telefonsko omrežje rete telefonica locale
krajevne značilnosti colore locale
mitol. krajevno božanstvo nume indigete
lingv. krajevni izraz idiotismo

krajevn|i [é] (-a, -o) örtlich; Orts-, Lokal- (oddajnik der Ortssender, promet der Ortsverkehr, čas die Ortszeit, dodatek der Ortszuschlag, imenik das Ortsverzeichnis, vektor matematika der Ortsvektor, časopis die Lokalzeitung, das Lokalblatt, telefonski pogovor das Ortsgespräch, potres das Ortsbeben, oblast die Ortsbehörde, die Ortsobrigkeit, obvoznica die Ortsumgehung, sekcija die Ortsgruppe, tabla die Ortstafel, klima das Ortsklima, pristojnost die Ortszuständigkeit, skupnost die Ortsgemeinschaft, uprava die Lokalverwaltung, Ortsverwaltung, ime der Ortsname, društvo der Ortsverein, načrtovanje die Ortsplanung, omrežje das Ortsnetz, podnebje das Ortsklima, prebivalstvo die Ortsbevölkerung)

krásti (krádem)

A) imperf. ➞ ukrasti

1. rubare, rubacchiare:
krasti kot sraka rubare a man salva
pren. krasti spanec rubare il sonno
krasti po trgovinah taccheggiare

2. pren.
krasti komu čast, dobro ime diffamare, denigrare, screditare qcn.
pren. bogu čas krasti rubare il pane
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade la bugia è madre dell'inganno

B) krásti se (krádem se) imperf. refl. ➞ prikrasti se

1. venire di soppiatto, avanzare furtivo, strisciare; guardare di sottecchi; filtrare:
med travo se je kradla žival nell'erba strisciava una bestia
pogledi so se mu kradli k njej la guardava di sottecchi
skozi okno se je pričela krasti svetloba la luce filtrava dalla finestra

kriptonim samostalnik
(skrivno ime) ▸ kriptonima, szerzői álnév, fedőnév

kŕsten baptismal

kŕstni boter religija godfather
kŕstna botra godmother
kŕstna ceremonija baptismal ceremony
kŕstni list baptismal certificate
kŕstno ime first name, Christian name, (saint's) name, ZDA given name
kŕstni kamen baptismal font
kŕstno darilo christening present
kŕstna knjiga, register parish register
biti kŕstni boter (botra) otroku to be (ali to stand) godfather (godmother) to a child, to stand sponsor to a child

kŕsten de baptême, baptismal

krstni boter (krstna botra) parrain moški spol (marraine ženski spol)
krstno ime nom moški spol de baptême, prénom moški spol
krstni kamen fonts baptismaux (ali de baptême)
krstna knjiga registre moški spol des baptêmes, (registre) baptistaire moški spol
krstni list extrait moški spol baptistaire (ali de baptême), baptistaire moški spol