Franja

Zadetki iskanja

  • tenant, e [tənɑ̃, t] adjectif

    séance tenante na mestu, takoj, pri priči
    chemise féminin à col tenant srajca s prišitim ovratnikom; masculin imetnik; podpornik, branitelj, privrženec
    (sport) le tenant de la coupe imetnik pokala
    les tenants de l'existentialisme pristaši eksistencializma
    tout d'un tenant, d'un seul tenant v enem kosu
    propriété féminin de 100 hectares d'un seul tenant 100 ha zaokroženega posestva
    les tenants et les aboutissants zemljišča, ki mejijo eno na drugo; obmejna, sosedna si zemljišča
    (figuré) connaître tous les tenants et les aboutissants dobro poznati razmere, biti v vsem dobro orientiran
  • tenuta f

    1. neprepustnost, nepredušnost:
    anello di tenuta mehan. tesnilni obroček
    disco di tenuta mehan. polstena plošča
    a tenuta d'acqua vododržen

    2. držanje:
    tenuta di strada avto lega na cesti
    tenuta al mare plovnost

    3. prostornina, kapaciteta:
    la bottiglia ha la tenuta di 1 litro steklenica drži en liter

    4. knjigovodstvo

    5. šport vzdržljivost

    6. glasba podaljšanje glasu

    7. agr. posestvo

    8. obl. obleka; uniforma:
    tenuta da lavoro, tenuta di fatica delovna obleka
    alta tenuta gala uniforma
  • tēsta f

    1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
    testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
    a testa scoperta gologlav
    dalla testa ai piedi od nog do glave
    lavata di testa pren. ostra graja
    abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
    andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
    averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
    avere mal di testa imeti glavobol
    gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
    gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
    rompersi la testa razbiti si glavo
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
    non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
    scuotere la testa zmajevati z glavo
    segnare di testa šport zadeti z glavo
    uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
    il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

    2. glava, življenje:
    domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
    rischiare la testa tvegati glavo

    3. umet. glava:
    una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
    testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

    4. igre
    testa e croce cifra mož
    giocare a testa e croce metati cifra mož

    5. anat.
    testa di Medusa Meduzina glava

    6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
    zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

    7. pren. glava, pamet, um:
    lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
    avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
    avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
    non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
    cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
    levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
    mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
    mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
    passare di testa pozabiti, pozabljati
    passare per la testa šiniti v glavo
    rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
    pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

    8. pren. glava, razsodnost, pamet:
    di testa razsodno
    colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
    adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
    avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
    dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
    avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
    avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
    fare di testa propria delati po svoje
    mettere la testa a partito, a posto spametovati se
    si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

    9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
    ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

    10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
    testa d'asino osel
    testa calda vroča glava, vročekrvnež
    testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
    testa coronata kronana glava, kralj
    testa di cuoio član protiteroristične enote
    testa dura trma, trmoglavec
    testa di gesso pren. slamnati mož
    testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
    testa matta vročekrvnež
    testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
    testa vuota praznoglavec
    testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

    11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
    testa d'albero navt. vrhnji del jambora
    testa della campana glava zvona
    testa di corda konec vrvi
    testa del letto zglavje
    testa del mattone širina opeke
    testa di un missile glava rakete
    testa di una pagina vrh strani
    la testa di una pezza di tessuto začetek bale
    testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
    titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
    vettura di testa železn. prednji vagon
    in testa al treno v prvem vagonu

    12. glava, glavica (konec, zadnji del):
    la testa di un chiodo glavica žeblja
    la testa di un fiammifero glavica šibice
    testa di uno spillo glavica igle
    la testa di una vite glavica vijaka

    13. bot. glavica:
    testa d'aglio glavica česna
    la testa di un fungo klobuk gobe
    teste di papavero makove glavice

    14. anat. konec:
    testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

    15. čelo:
    la testa di un corteo čelo sprevoda
    la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
    testa di ponte voj. mostišče
    testa di serie šport nosilec skupine
    essere alla testa, in testa biti spredaj
    essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
    passare in testa preiti v vodstvo
    tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

    16. mehan.
    testa di biella ojnična glava
    testa di cilindro cilindrska glava

    17.
    testa a croce križnik

    18. glasba glavica (pri noti)
    PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
    chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • testó (-á) n pasta; impasto:
    testo naraste, vzhaja la pasta lievita, fermenta
    pripravljati testo fare la pasta
    testo gnesti, mesiti, stepati, valjati, vleči lavorare la pasta, impastare, battere la pasta, stendere la pasta, tirare la pasta
    gladko, gosto, rahlo testo pasta liscia, densa, soffice
    biskvitno testo pasta per pandispagna
    krhko testo pasta frolla
    kvašeno testo pasta lievitata
    listnato testo pasta sfoglia
    stroj za mešanje testa impastatrice
    pren. ta človek je iz drugačnega testa costui è fatto di un'altra pasta, ha un'altra tempra
  • téža (-e) f

    1. peso (tudi ekst.); onere:
    snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
    veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
    bruto, neto teža peso lordo, peso netto
    pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità

    2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
    lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita

    3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
    ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione

    4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
    prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione

    5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
    taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore

    6. fiz. forza di gravità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
    nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
    evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
    nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
    vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
    zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
    bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
    žel. adhezijska teža peso aderente
    kem. atomska teža peso atomico
    teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
    agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
    klavna teža peso morto
    grad. koristna teža peso utile
    fiz. specifična teža peso specifico
  • težáva (-e) f difficoltà; problema; ekst. guaio, impiccio, disturbo:
    bolnik ima težave v želodcu, z jetri il malato ha disturbi allo stomaco, al fegato
    poklicne, zdravstvene težave problemi di lavoro, di salute
    zabresti v težave, znajti se v težavah trovarsi nei guai
    izvleči iz težav trarre d'impaccio
    brez težave senza difficoltà
    s težavo a fatica, a stento, con grande sforzo
    v tem je težava qui sta il busillis, questo è il difficile
    težava je v tem, da ... il brutto è che...
    težava šele pride il peggio ha ancora da venire
    imeti težave z zakonom avere noie con la legge
    pog. z otroki so težave i bambini procurano grattacapi
    z vodo so težave c'è mancanza, penuria d'acqua
    jezik mu dela težave non sa bene la lingua, mastica maluccio la lingua
    imeti težave s spanjem dormire male
    pren. imeti srčne težave essere innamorati
  • têžek | težák (têžka -o)

    A) adj.

    1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
    težek kot svinec pesante come il piombo
    težek zimski plašč cappotto pesante
    težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
    težka industrija industria pesante

    2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
    težki tovornjaki autocarri pesanti
    težko pohištvo mobili massicci

    3. (ki izraža telesni napor) pesante:
    težki koraki passi pesanti
    težko dihanje respiro affannoso

    4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
    težek poklic professione difficile
    težka naloga compito difficile, arduo
    za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

    5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
    težka bolezen malattia grave
    težka naloga incarico gravoso
    težka resnica verità sgradevole
    težek poraz dura sconfitta

    6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
    težka izguba una perdita grave, penosa
    težka slutnja un brutto presentimento

    7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
    težek zrak aria pesante
    težek molk un pesante silenzio

    8. (hud) grave, forte:
    težka žalitev offesa grave
    težki davki forti tasse

    9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
    težek ranjenec ferito grave
    težek tat un fior di malandrino
    vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

    10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
    pog. težka hrana cibi pesanti

    11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
    težek otrok un bambino difficile
    pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
    govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
    pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
    pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
    pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
    rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
    pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
    pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
    imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
    pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
    pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
    pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
    šport. težka atletika atletica pesante
    voj. težka artilerija artiglieria pesante
    voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
    voj. težki top cannone pesante
    voj. težko orožje armi pesanti
    šport. težka kategorija categoria pesante
    metal. težka kovina metallo pesante
    težka ječa carcere duro
    težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
    težka prst terra argillosa
    metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
    kem. težka voda acqua pesante
    strojn. težki bencin benzina pesante
    grad. težki beton calcestruzzo ordinario
    les. težki les legno duro
    kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
    strojn. težko olje olio pesante
    težko motorno kolo maximoto
    med. težka sapa polipnea
    pren. težki kalibri gli alti papaveri

    B) têžki (-a -o) m, f, n
    brati kaj težkega leggere cose serie
    ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
    težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro
  • téžji (-a -e)

    A) adj. komp. od težek (ki ima določeno značilnost v precejšnji meri) grave; difficile; grosso:
    težji bolnik, ranjenec malato, ferito grave
    policija je prijela dva težja tatova la polizia ha arrestato due pezzi grossi del crimine
    fant je težji primer è un ragazzo difficile

    B) téžji (-a -e) m, f, n (cibo) pesante; il difficile:
    ne jesti nič težjega non mangiare cibi pesanti
    od lažjega k težjemu dal (più) facile al (più) difficile
  • težkó adv.

    1. con difficoltà:
    kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
    težko se odločiti decidersi con difficoltà
    težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
    bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà

    2. difficilmente, difficile da:
    težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
    težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti

    3. (v povedni rabi) difficile, duro:
    težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
    po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura

    4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
    biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
    težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
    težko mi je za brati i fratelli mi mancano

    5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
    težko bolan gravemente ammalato
    težko udariti colpire forte
    težko določljiv imprecisato
    težko dostopen impervio
    pren. težko garati fare il bufalo
    težko izgovorljiv impronunciabile
    težko razumljiv astruso, buio
    težko rešljiv problematico
  • tičáti (-ím) imperf.

    1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
    ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
    mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa

    2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
    tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti

    3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
    vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa

    4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
    ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.

    5. pren. essere immersi; affogare:
    tičati v opravkih essere sempre indaffarati
    tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
    tičati v dolgovih affogare nei debiti
    tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
    pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
    pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
    pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
    tičati v pasti essere in trappola, nei guai
    vedno tičati skupaj stare sempre insieme
    pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
    PREGOVORI:
    kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede
  • tiempo moški spol čas, doba; letni čas; vreme; glasba takt; tempo

    tiempo actual sedanjost
    (tiempo) futuro, presente, pretérito (gr) prihodnji, sedanji, pretekli čas
    tiempo simple, tiempo compuesto (gr) enostavni, sestavljeni čas
    tiempo transcurrido čas, ki je potekel
    buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme
    fruta del tiempo sveže sadje
    lapso (ali espacio) de tiempo doba, razdobje
    medida de tiempo časovna mera
    medio tiempo vmesni čas; šp polčas
    traje de medio tiempo obleka za prehodni čas
    sin pérdida de tiempo ne da bi izgubljal čas; nemudoma
    a tiempo, a buen tiempo pravočasno
    muy a tiempo še pravočasno
    a su tiempo svoje dni
    a su (debido) tiempo o pravem času
    a un tiempo, al mismo tiempo istočasno, hkrati, obenem
    a tiempo que ko, medtem ko
    antes de tiempo predčasno
    con tiempo začasa; čisto mirno
    con el tiempo sčasoma
    de tiempo en tiempo od časa do časa; tu pa tam, včasih
    de aquel tiempo tedanji
    de poco tiempo mlad
    de poco tiempo a esta parte nedavno, pred kratkim
    dentro de poco tiempo v kratkem času, kmalu
    desde este tiempo odtlej, odslej
    desde hace tiempo že nekaj časa
    desde hace mucho tiempo že dolgo (časa)
    después de algún tiempo čez nekaj časa
    durante algún tiempo nekaj časa
    en tiempo (oportuno) o pravem času
    en otro tiempo nekoč, prej
    en poco tiempo kmalu
    en todo tiempo vselej, vsekdar
    fuera de tiempo o nepravem času
    por tiempo za gotov čas
    todo el tiempo que tako dolgo, da; dokler
    acordarse (ali ser) del tiempo del rey que rabió (fig) biti že zelo star
    ahorrar (el) tiempo čas prihraniti
    andando el tiempo s časom, sčasoma
    ahora estás a tiempo sedaj imaš še čas
    es cuestión del tiempo je vprašanje časa
    ganar tiempo pridobiti na času
    gastar el tiempo čas zapravljati
    hacer tiempo skušati si preganjati (dolg)čas
    hace algún tiempo, tiempo ha nekoč; pred nekaj časa
    hace poco tiempo pred kratkim
    hace ya tiempo je že dolgo od tega
    no hay tiempo que perder ne smemo izgubljati časa
    matar el tiempo čas ubijati, dolgčas preganjati
    exigir mucho tiempo zahtevati mnogo časa
    el tiempo es oro čas je zlato
    cada cosa en su tiempo vse ob svojem času
    a tiempos tu pa tam
    desde tiempos inmemoriales od pamtiveka
    en los tiempos actuales v teh časih
    en tiempos pasados v prejšnjih časih
    en mis buenos tiempos v mojih mladih letih
    en los buenos tiempos v dobrih starih časih
  • tíh (-a -o)

    A) adj.

    1. piano, sommesso, silenzioso, felpato:
    tihi koraki passi silenziosi, felpati
    tiha glasba musica sommessa

    2. taciturno:
    mož je po naravi zaprt in tih ha un temperamento chiuso e taciturno

    3. quieto, calmo:
    tiha noč una notte calma

    4. tacito:
    tiho odobravanje consenso tacito

    5. impercettibile, sfuggente; strisciante:
    vdaja se tihemu pijančevanju si sta abbandonando a un alcolismo strisciante

    6. misurato, discreto, sobrio:
    tiha eleganca un'eleganza sobria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti tihi teden non parlarsi (tra coniugi)
    pren. biti tiha voda essere una gatta morta
    tiha jeza rancore
    rel. tiha maša messa ordinaria
    rel. tiha nedelja domenica di Passione
    ekon. tihi družbenik accomandante
    tih pomenek confabulazione
    geogr. Tihi ocean Oceano Pacifico
    tiho pravilo regola tacita
    PREGOVORI:
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

    B) tíhi (-a -o) m, f, n
    na tiho, po tiho, po tihem stopati camminare silenziosamente, alla chetichella
    po tihem upa, da se bo srečno izteklo dentro di sé, sotto sotto spera che tutto finisca bene
  • tilt tujka angl. m invar.

    1. igre vžig (svetlobnega signala pri flipperju)

    2. ekst.
    andare in tilt, fare tilt pokvariti se
    essere in tilt biti pokvarjen; pren. žarg. odpovedati, zatajiti:
    la squadra ha fatto tilt moštvo je zatajilo
  • tiraggio m (pl. -gi)

    1. vlek (gibanje plinov):
    tiraggio forzato, naturale umetni, naravni vlek
    questo camino ha il tiraggio difettoso ta peč slabo potegne

    2. navt. nadomestilo za iztovarjanje

    3. ekon. dvig (pri Mednarodnem monetarnem skladu)
  • tísti (-a -o)

    A) adj.

    1. quello:
    tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio

    2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
    v tistih časih a quei tempi

    3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
    kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
    pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine

    4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
    zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi

    B) tísti (-a -o) pron.

    1. quello (-a):
    tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico

    2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
    misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
    ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
    evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
    pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
    gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
    hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
    PREGOVORI:
    tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello
  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
  • tocar [c/qu] dotakniti se, o-, po-tipati; ganiti; glasba igrati (na glasbilo); biti (ura); razžaliti; pokusiti (jed); okužiti (z); omeniti; domače (na)tepsti; zvoniti; tikati se (koga); pripasti

    la caja, el tambor bobnati
    tocar la campana zvoniti (z zvonom)
    tocar de cerca (fig) biti vešč (v stroki, poslih)
    tocar las consecuencias čutiti posledice
    tocar (la) generala k orožju trobiti ali bobnati
    tocar ligeramente rahlo se dotakniti, oplaziti; potipati
    tocar el piano igrati na klavir
    tocar todos los resortes vse sile napeti
    tocar la trompa trobentati
    le toca la mitad pripada mu polovica
    eso me toca muy de cerca to se me zelo tiče
    ¡eso le toca a V.! to meri (leti) na Vas!
    se lo tocaré (gl) zaigral Vam bom to
    ¿cuándo nos toca (la vez)? kdaj smo na vrsti?
    ahora me toca a mí zdaj sem jaz na vrsti
    me ha tocado el gordo (fig) zadel sem glavni dobitek
    ¡toca esos cinco! ¡tócala! udari (v roko)! naj velja!
    ¡toquemos! velja! udarimo v roke!
    no tocamos este artículo tega artikla nimamo na zalogi
    tocar a fuego zvoniti ob požaru
    tocar a gloria pritrkavati na velikonočno soboto
    tocar a misa zvoniti k maši
    tocar a muerto mrliču zvoniti
    tocar a su término (ali fin) h kraju iti, konče(va)ti se
    a ti te toca obedecer ti moraš ubogati
    en cuanto toca a mí kar se mene tiče
    tocar en el corazón globoko ganiti, do srca iti
    el buque no toca en este puerto ladja ne pristaja v tem pristanišču
    tocarse dotikati se, trčiti; mejiti
    tocárselas popihati jo, zbežati
    los extremos se tocan skrajnosti se dotikajo
  • toccare

    A) v. tr. (pres. tocco)

    1. potipati; prijeti; trkati:
    cose che si possono toccare konkretne, vidne stvari
    toccare le bestie ekst. priganjati, spodbadati živali (z bičem, ostjo)
    toccare i bicchieri trkniti s kozarci
    toccare con mano osebno se prepričati (o čem)
    toccare un tasto pritisniti na tipko
    toccare il violino zabrenkati na violino

    2. dotakniti, dotikati se:
    toccare fondo dotakniti se dna (v vodi)

    3. premakniti, premikati; vzeti, jemati v roke; dotakniti, dotikati se; poškodovati; popraviti, popravljati:
    guardare ma non toccare! ne dotikaj se!
    non toccare cibo, letto ne jesti, ne spati
    non toccare libro ne se dotakniti knjige, ne se učiti
    nel quadro non è stato toccato niente na sliki niso popravili nič

    4. doseči, dosegati (tudi pren.):
    toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih
    toccare la maturità doseči zrelost
    toccare un porto, una città navt., aero pristati v pristanišču, v mestu
    toccare il segno pren. zadeti v polno
    toccare terra stopiti na kopno, na tla; pristati

    5. zadevati, tikati se:
    sono cose che non vi toccano to so stvari, ki se vas ne tičejo

    6. pren. ganiti; prizadeti:
    toccare il cuore globoko ganiti
    toccare sul vivo v živo prizadeti

    7.
    toccarle, toccarne, toccare busse pog. dobiti jih
    toccare una sgridata biti okregan

    B) v. intr.

    1. pripetiti, dogoditi, dogajati se:
    gli è toccata una fortuna insperata doletela ga je nepričakovana sreča

    2. morati; biti primoran, prisiljen:
    gli è toccato pagare una forte multa moral je plačati hudo kazen

    3. pripasti, pripadati
    PREGOVORI: fin ch'uno ha i denti in bocca non sa quel che gli tocca preg. živemu človeku se vse zgodi, čudna so pota človeškega življenja
  • tóča (-e) f

    1. meteor. grandine:
    toča pada grandina
    toča je poškodovala drevje la grandine ha danneggiato gli alberi
    izstreliti raketo proti toči lanciare un razzo antigrandine

    2. pren. grandine, grandinata, gragnola:
    toča krogel una fitta sparatoria
    toča udarcev una gragnola di colpi
    PREGOVORI:
    po toči je pozno zvoniti tardi si viene con l'acqua quando la casa è arsa
  • tóčka (-e) f

    1. punto (tudi mat. ):
    izhodiščna točka punto di partenza
    razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

    2. mat. punto;
    izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
    diametralna točka punto diametralmente opposto
    realna točka punto reale
    stična točka punto d'incontro

    3. ekst. punto:
    razgledna točka belvedere; vista panoramica
    izletniška točka meta di gite

    4. pren.
    mrtva točka punto morto
    gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

    5.
    boleča točka punto dolente; punctum dolens
    razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

    6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
    dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

    7. (točka sporeda, prireditve) numero:
    plesna, solistična točka numero di danza, solistico

    8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
    šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokazati na belo točko fischiare un rigore
    voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
    pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
    to je njegova šibka točka è il suo punto debole
    pren. Arhimedova točka punto di partenza
    med. bolečinska točka punto dolorifico
    šport. kazenska točka penalità
    elektr. nevtralna točka punto neutro
    fiz., voj. ničelna točka punto zero
    triangulacijska točka punto di triangolazione
    bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
    tekst. vezna točka punto di imbastitura
    geogr. višinska točka quota