Franja

zvón cloche ženski spol ; (veliki) bourdon moški spol

zvonovi (v glasbi) jeu moški spol de cloches, carillon moški spol
mrtvaški zvon glas moški spol
plat zvona tocsin moški spol
potapljaški zvon cloche à plongeur, caisson moški spol pneumatique
stekleni zvon cloche en verre, (ure) globe moški spol
večerni zvon oloche(s) dn soir, angélus moški spol
zvoniti z zvonovi sonner les cloches
obesiti kaj na veliki zvon (figurativno) crier quelque chose sur les toits, claironner quelque chose, publier quelque chose à tous les vents

zvônek sonore, clair

zvonek glas voix claire

zvoníti sonner

zvoniti z vsemi zvonovi sonner à toute volée, carillonner
zvoni (hišni zvonec) on sonne
k maši zvoniti sonner la messe
k pogrebu zvoniti sonner pour l'enterrement de quelqu'un
mrliču zvoniti sonner le glas
z nogami zvoniti balancer (ali familiarno brandiller) les jambes, familiarno gambiller, gigoter

zvonjênje sonnerie ženski spol , carillon moški spol , son moški spol des cloches

zvonjenje mrliču (pri pogrebu) glas moški spol

žámetast (-a -o) adj. (žameten) vellutato, di velluto:
žametaste hlače pantaloni di velluto
žametasta obdelava vellutatura
žametasti glas voce vellutata

žamet|en (-na, -no) samtig, samtartig; Samt- (blazina das Samtkissen, obleka der Samtanzug, rokavica der Samthandschuh, zavesa der Samtvorgang, hlače die Samthose, glas die Samtstimme, jopič die Samtjacke, trak das Samtband)

žénski (-a -o) adj.

1. di, da donna, femminile; donnesco, muliebre:
ženski potomci discendenti femminili
ženski spolni organi genitali femminili
ženske bolezni malattie femminili
ženski glas voce femminile, muliebre
obl. ženski klobuk cappellino, cappello da signora
ženska ura orologio da donna
ženski samostan convento femminile
ženski poklic professione femminile
ženska revija rivista per donne

2. (ki se pripisuje ženskam) femminile; muliebre:
ženska radovednost, zvijačnost curiosità, astuzia femminile
ženska lepota bellezza femminile, muliebre
agr., hist. sejati na ženski dan seminare di mercoledì o di sabato
gibanje za žensko emancipacijo movimento per la liberazione della donna
hiši so potrebne pridne ženske roke la casa ha bisogno di una donna, di una massaia
ženska ročna dela lavori femminili
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. ženska spolna celica cellula sessuale femminile
biol. ženska spolna žleza ghiandola sessuale femminile
bot. ženski cvet fiore femminile
bot. ženska rastlina pianta femminile
kozm. ženski parfum profumo femminile
lingv. ženska sklanjatev declinazione dei nomi femminili
lingv. ženski spol genere femminile
lit. ženska cezura cesura femminile
ženska rima rima femminile, piana
muz. ženski zbor coro femminile
um. (ženski) model modella
obl. ženska bluza camicetta
obl. ženska domača halja grembiule, andrienne
obl. ženske spodnjice mutandine, culottes
obl. ženski jopič casacca
ženska torbica borsetta; sacchetto, secchiello; busta
ženski polškorenjček polacca
ženski slamnik pamela
anat. žensko spolovilo vulva; vulg. fica, bernarda
šport. žensko plavanje il femminile di nuoto

žívčen (-čna -o) adj.

1. anat. del nervo, di nervi, nervoso; cerebrale:
anat. živčna celica cellula nervosa, neurone
živčni sistem sistema nervoso
živčna bolezen malattia nervosa
živčni napad attacco di nervi
bela, siva živčna snov materia (cerebrale) bianca, grigia
med. živčna bolezen neuropatia
živčna ovojnica nevrilemma
med. živčna slabost nevrastenia
centralni, periferni živčni sistem sistema nervoso centrale, periferico
med. živčni bolnik neuropatico
med. živčni zlom collasso nervoso
anat. živčni center centro nervoso
živčno tkivo tessuto nervoso
živčno vlakno fibra nervosa
biol. živčni impulz impulso nervoso
živčni izloček neurosecreto
živčni končič terminazione nervosa
živčni pleksus plesso nervoso
voj. živčni strup gas nervino

2. nervoso:
živčne roke mani nervose
živčni glas, smeh voce, risata nervosa
publ. živčna vojna guerra dei nervi

žólčen (-čna -o) adj.

1. anat. biliare, di bile:
žolčni napad attacco di bile
žolčna kolika colica biliare
žolčni kamni calcoli biliari
žolčni mehur cistifellea

2. pren. (jezljiv) collerico; (strastno sovražen) acrimonioso:
žolčen glas voce collerica
žolčna kritika critica acrimoniosa

ἀγγελία, ἡ (ἄγγελος) 1. poročilo, vest (πατρός o očetu, ἐμή, o meni), glas, novica. 2. ukaz, povelje, zapoved.

ἀγγέλλω (iz ἀγγέλ-jω, ἄγγελος) [fut. ἀγγελῶ, ion. -έω; aor. ἤγγειλα in (redko) ἤγγελον; pf. ἤγγελκα, ion. plpf. pass. ἄγγελτο; aor. pass. ἠγγέλθην, ion. ἠγγέλην] 1. javljam, sporočam, izjavljam; zapovedujem, velevam; ὁ ἀγγέλλων glasnik, τὰ ἀγγελθέντα glas, vest. – Veže se s ὅτι, ὡς, acc. c. inf. in pt.: Ὀρέστην βίον λελοιπότα da je O. umrl; v pass. osebni sklad: Κῦρος ἀγγέλλεται τετελευτηκώς poroča se, da je K. umrl. 2. med. izjavljam (Θεύκρῳ φίλος εἶναι, da sem …).

ἀδοξία, ἡ (ἄδοξος) 1. neslavnost, slab glas, sramota. 2. mržnja, sovraštvo.

ἀκοή, ἡ, ion. ἀκουή (ἀκούω) 1. sluh, posluh, pl. naslada za ušesa, ušesom prijeten glas, διεφθαρμένος τὴν ἀκοήν gluh. 2. uho, ἀ. δίδωμι poslušam. 3. kar slišimo: glas, vest, govorica, αἱ ἀκοαὶ τῶν προγεγενημένων poročila o prejšnjih dogodkih, πατρός glas o očetu, ἀ. γίγνεται sliši se, ἀκοῇ οἶδα (z)vem od drugih. 4. poslušanje, pridiga NT.

ἄκουσμα, ατος, τό (ἀκούω) 1. glas, govorica, petje, nauk. 2. naslada za ušesa, ušesom prijeten glas.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.

ἀν-αιρέω [fut. NT ἀνελῶ, ep. aor. med. ἀνελόμην, ion. pf. act. ἀναραίρηκα, pass. 3 plpf. ἀναραιρέατο] I. act. 1. a) vzdigujem, (po)grabim, pobiram ἀπὸ χθονός; νεκρούς pokopavam; b) povzdigam glas iz globine, odgovarjam, prorokujem ὁ θεὸς (μαντείας); c) odnašam, dobivam ἀέθλια; d) začenjam πόλεμον. 2. odvzemam, uničujem, (u)morim, (raz)rušim, odstranjujem ὀλιγαρχίαν, νόμους, podiram σκηνήν; ἀνελὼν φέρω odnesem proč. II. med. 1. dvigam k sebi, jemljem (zase) v roke ἀσπίδα, ἔγχος; pobiram si, jemljem si nazaj, spametujem se ἐπιφροσύνας; σῖτα jemljem za svojo porabo, zauživam; pobiram in pokopavam (mrtvece), rešujem (utopljence); φιλοψυχίην dobivam veselje do življenja; ποινήν τινος jemljem zadostilo za kaj, maščujem se; ὀνόματα sprejemam; pren. (o ženski) spočnem. 2. oprčam, nakladam si kaj, πόλεμον začenjam, lotim se, πόνον prevzamem; τινά jemljem v službo; jemljem s seboj, prizadevam si; ἀγῶνας, Ὀλυμπιάδα zmagam v. 3. NT vzamem koga za svojega otroka, posinovim.

ἀνα-πέμπω 1. pošiljam gori, tja, noter, εἰς ἄκρας na goro; dajem od sebe glas; στεναγμούς vzdihujem. 2. pošiljam nazaj, odslovim.

ἀπ-οξῡ́νω ep. poostrujem, ostrim, zašilim; φωνήν ostro povzdignem glas.

ἀπο-τείνω 1. trans. iz-, raztezam; λόγον μακρόν imam dolg govor; μακρόν dolgo (obdržim glas) trajam. 2. intr. (= pass.) raztezam se, πόρρω grem predaleč.

αὐδή, ἡ [Et. iz ἀ-υδη, slov. o-vadi-ti] ep. poet. 1. glas, govor, beseda. 2. a) govorica, vest, poročilo, ἔργων o tvojih delih; b) prorokba, odgovor.