Franja

hiteti čemu naproti frazem
(bližati se) ▸ siet valami felé, igyekszik valami felé
Vsak dan prinese kaj novega in za vsakega starša je pravi mali čudež, ko opazuje, kako drobceno bitje hiti odraslosti naproti. ▸ Minden egyes nap valami újat hoz, és a szülő számára felér egy csodával, amikor látja, hogyan siet az apróság a felnőttkor felé.

hitra hrana stalna zveza
(o načinu priprave jedi) ▸ gyorsétel
Tudi kadim ne in ne jem hitre hrane. ▸ Nem dohányzom és nem fogyasztok gyorsételeket.
Jejte redno in dobro najmanj trikrat na dan, izogibajte se hitri hrani in alkoholu. ▸ Egyen rendszeresen legalább háromszor naponta jól, kerülje a gyorsételeket és az alkoholt.
Raziskave kažejo, da se tisti, ki jedo v restavraciji s hitro hrano dvakrat na teden, v dveh letih zredijo v povprečju za 4 kilograme. ▸ A kutatások szerint azok, akik hetente kétszer esznek gyorsételeket, két év alatt átlagosan 4 kilogrammot híznak.

hoch (hoher, hohe, hohes)

1. Adjektiv visok (auch Gebäude, Berg, Schule, Grad, Stimme, Sommer, Norden, Alter usw.), 5 Meter hoch visok pet metrov; Schönheit, Ehre, Lob, Konzentration: velik; Meinung: (zelo) dober; hohe See odprto morje; Spiel: tvegan; hoher Tag že dolgo dan; hohe Zeit že zdavnaj čas

2. Adverb visoko; zelo; legiert: močno; (in die Höhe) gor, kvišku; hoch am Tage sredi dneva; hoch in den Siebzigern v poznih sedemdesetih (letih); Hände hoch! roke v vis!; Kopf hoch! glavo gor/kvišku!; hoch lebe X! naj živi X!; jemanden hoch leben lassen nazdraviti/nazdravljati komu; 3 Mann hoch v troje; 2 Mann hoch v dvoje; Mathematik hoch 3 na tretjo potenco; hoch 2 na kvadrat; hoch im Kurs stehen biti dobro zapisan; hoch anrechnen šteti v dobro; hoch und heilig versprechen slovesno/sveto obljubiti

holy [hóuli] pridevnik (holily prislov)
svet, posvečen; pobožen, čednosten

Holy Alliance sveta aliansa
holy bread hostija
Holy Communion obhajilo
Holy Father sveti oče, papež
Holy Innocents' Day dan nedolžnih otročičev
Holy Land Sveta dežela, Palestina
holy orders duhovniški stan
Holy Office inkvizicija
Holy Roller vernik neke ameriške sekte, ki se v ekstazi valja po tleh
Holy Rood križ, razpelo
the Holy One bog, božanstvo
Holy Trinity sveta trojica
Holy Week Veliki teden
Holy Writ Sveto pismo
holy water blagoslovljena voda
navtika, sleng holy Joe pobožnjak
sleng holy terror grozen človek, nemogoč otrok

home³ [hóum] samostalnik
dom, domačija, stanovanje; domovina; zavetišče
figurativno domača streha
šport, figurativno cilj

at home doma, v domovini
an at-home sprejemni dan
at home in (ali on, with) vajen česa, doma (v računstvu)
home for the aged dom za upokojence
away from home odsoten, odpotoval, v tujini
charity begins at home vsakdo je samemu sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvaril
not at home to ne biti doma za goste, ne sprejemati gostov
long (ali last) home zadnji dom, grob
to draw to one's long home bližati se koncu, umirati
to eat s.o. out of the house and home spraviti koga ob vse, živeti na tuj račun
to feel at home počutiti se kot doma
to make o.s. at home biti kakor doma, vgnezditi se pri kom
to make s.o. feel at home potruditi se, da se kdo počuti kot doma
there is no place like home doma je najlepše

hōra -ae, f (izpos. iz gr. ὥρα; prim. izpos. ura v sl. in hr., Uhr v nem.)

1. ura (kot čas), dnevna ura. Ker so Rimljani delili dan od sončnega vzhoda do sončnega zahoda na 12 enakih delov, je bila dolžina ur po letnih časih različna: dne 21. 3. in 21. 9. je bila hora prima od naše šeste do sedme ure zjutraj, poleti prej, pozimi pozneje; vendar je bila šesta dnevna ura (hora sexta) vedno naš poldan, šesta nočna ura pa naša polnoč. Po tem se lahko vse druge ure približno preračunajo, npr. hora quarta = približno ob desetih dopoldne, h. quinta = približno ob enajstih dopoldne, h. septima = približno ob eni popoldne, h. octava = približno ob dveh popoldne, h. nona = približno ob treh popoldne (čas kosila), h. decima = približno ob štirih popoldne, fit obviam Clodio horā fere undecimā Ci. približno eno uro pred sončnim zahodom; in una hora Pl. ali in hora Ci. ali unā horā L. v eni uri, v teku ene ure, horā amplius moliebantur Ci. več kot eno uro, horā ante venit Brut. in Ci. ep. eno uro prej, in horam H. od ure do ure, in horam vivere Ci. brezbrižno živeti, ne brigati se za prihodnost, in horas Ci., H. idr. uro za uro, z vsako uro, ad horam Sen. ph. točno ob uri, hora quota est? H. koliko je ura? horae legitimae Ci. (govorniku) predpisane ure (ko so potekle, govornik ni smel več govoriti), ad horam unam expectare C., horas flendo ducere V., horae momento ali puncto mobilis horae H., h. natalis H., h. novissima (sc. vitae) O. zadnja ura, omnium horarum esse Q. ali omnium horarum amicum esse Suet. za resnost in šalo biti enako dobro razpoložen.

2. meton. v pl. = ura (kot časomerno orodje), urni stroj: mittere ad horas Ci. po uro poslati, machinatione horae moventur Ci. urni mehanizem, urno kolesje, horas quaerere Plin., Suet. vprašati, koliko je ura, horas inspicere Petr.

3. sinekdoha (včasih tudi v pl.) čas, doba: abiit h. Ter. čas je potekel, horae lunares Varr. ure = čas med oseko in plimo, crastina, extrema h. V., grata h. H., mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., sinistra h. O. nesrečni čas, ad opem ferendam brevis hora est O., veniet narratibus hora tempestiva meis O., h. praeterita Sen. tr., appropinquante horā partūs eius Lact., mediae horae Eutr. vmesni čas.

4. pesn. letni čas: sub verni temporis horam H., flagrantis atrox hora Caniculae H. pasji dnevi, qui (Iuppiter) … variis mundum temperat horis H.

5. pooseb. Hōrae -ārum, f (Ὧραι) Hóre, v mitologiji (tri) hčere Jupitra in Temide (Themis); deviške boginje vremena, letnih časov in njihovega zaporedja, sploh zaščitnice časov, potrebnih za red v vesoljstvu: Sen. ph., Val. Fl., Ap., praesideo foribus caeli cum mitibus Horis O., iungere equos Titan velocibus imperat Horis O.; toda: a dextra laevaque Dies et Mensis et Annus … et … Horae Verque novum stabat O. dnevne ure.

Opomba: Star. gen. sg. hōrāī: Lucr.

hoteti [é] (hóčem) ne hoteti: nočem

1. wollen, -wollen (tja hinwollen, tja čez hinüberwollen, dol herunterwollen, hinunterwollen, domov heimwollen, iti skozi durchwollen, iti zraven mitwollen, naprej weiterwollen, nazaj zurückwollen, noter hereinwollen, hineinwollen, proč fortwollen, wegwollen, ven hinauswollen, herauswollen)

2.
hoteti komu kaj: kaj ti pa hočem? ich will dir ja nichts antun/anhaben

3.
ne hoteti nicht wollen
noče niti slišati za to nichts wissen wollen von (er will …)
noče z (besedo) na dan nicht herauswollen mit (er will …)

4.
hočem/hotel bi ich möchte (hočem imeti mir ich möchte meine Ruhe haben)
ne bi hotel … ich möchte nicht …
ne da bi hotel ohne es zu wollen

5. (nameravati) (etwas) beabsichtigen, die Absicht haben zu …

6. hoče:
naj bo, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle
če se hoče, se more wo ein Wille ist, ist auch ein Weg
|hočem:
hočem reči ich wollte/will sagen
hočem vedeti, pri čem sem ich will [Gewißheit] Gewissheit haben
|hočeš:
hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel
kolikor hočeš česa jede Menge (von)
|hočete:
kot hočete nach ihrem Belieben

how¹ [háu] prislov
kako (vprašanje in vzklik)

how about...? kako pa kaj...?
how are you? kako se počutiš?
how do you do dober dan (pozdrav)
how much?, how many? koliko?
how many times? kolikokrat?
how ever do you do it? kako le to narediš?
how so?; ali how come? kako?, kako to misliš?
how the deuce (ali devil, dickens) ? kako za vraga?
how goes it? kako kaj gre?
how in the world? kako vendar?
how is that? odloči se že (pri kriketu); kako pa to?
how now? kako to?, kaj naj to pomeni?
and how! in še kako!
here's how! pogovorno na zdravje (pri pitju)
that's how tako, na tak način
pogovorno a nice how-do-you-do (ali how-do-'ye-do, how-d'ye-do) no, lepa reč!, kakšna godlja!

hrenovka samostalnik
1. pogosto v množini (vrsta klobase) ▸ virsliZadnji dan smo podelili priznanja in diplome, kurili taborni ogenj in spekli hrenovke. ▸ Az utolsó napon az okleveleket és a diplomákat adtuk át, tábortüzet raktunk és virslit sütöttünk.
Najraje imam špinačo, krompir in hrenovke, od sadja pa jagode. ▸ A legjobban a spenótot, a burgonyát és a virslit, a gyümölcsök közül pedig az epret szeretem.
Povezane iztočnice: hrenovka v testu

2. neformalno, lahko izraža negativen odnos (moški spolni ud) ▸ bőrös virsli [férfi nemiszerv]
Rada bi kljub njegovi mini hrenovki ostala z njim. ▸ Apró virslije ellenére is szeretnék együtt maradni vele.

*huitaine [ɥitɛn] féminin osem dni, teden (dni); okoli osem, osmero

une huitaine kakih osem
dans une huitaine v kakih osmih dneh
à huitaine na isti dan v prihodnjem tednu
remettre à huitaine odložiti za teden dni

hūmānus (stlat. hemōnus) 3 (sor. s homō)

1. človeški, človekov: facies, Ci., O., species et figura Ci., effigies Cereris non humana manu facta Ci., casūs Ci., O., genus (rod) Ci., V., mens, natura, vita Ci., hostia Ci., S. fr. idr., humano modo peccare Ci., non humana audacia Ci. = nadčloveška, religiones Ci., divina et humana iura, res humanae O., Plin. idr. človeške —, (po)zemeljske reči (zadeve, dobrine, dogodki, naključja), človeška usoda, pozemeljsko, posvetno, svet, ille tribunus omnium rerum divinarum humanarumque praedo Ci. plenitelj vsega božjega in človeškega, rerum humanarum domina Fortuna Ci. gospodarica sveta, humanum est Ter., Ci. to je nekaj človeškega, voluptas humanissima Ci., rationes humanae Lucr., labores h. V., h. vox L. fr., Plin., scelus L. zoper ljudi, — človeštvo, conspectus ab utraque acie aliquanto humano visu augustior L. je bil videti veličastnejši kot človek, je bil videti nadčloveško bitje, h. animi, vultūs H., h. imago, sors, h. mentes O., h. dapes = človeško meso: O., pa tudi = človéčjak: Plin., h. cor Pr., ignes h. Plin. ki si ga ljudje vsak dan zase naredijo, humano quodam modo Q. na prav človeški način, prav po človeško, humani divinique iuris mens T., mens humanā maior Sil., h. cibi Fl. človeško meso. Subst.
a) hūmānus -ī, m človeško bitje, človek, smrtnik, zemljan: Romulus humano maior O.; v pl. Varr. aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator Pac. fr., vitae percipit humanos odium Lucr., in dubioque fuere utrorum ad regna cadendum omnibus humanis esset Lucr., primus humanorum Iust.
b) hūmāna -ae, f (sc. caro) človeško meso: Tert.
c) hūmānum -ī, n človeško, človeško bitje (čustvo), človeška usoda ipd.: homo sum; humani nil a me alienum puto Ter., si in Pompeio quid humani evenisset S. fr., Satyris praeter effigiem nihil humani Mel.
č) hūmāna -ōrum, n α) človeške reči (zadeve, dobrine, slabosti), človeško, posvetno, (po)zemeljsko: de divinis atque humanis cernitur Pl., qui omnia divina et humana violarint Ci. ali divina atque humana promiscua habere S., božje in človeško pravo, agentibus divina humanaque consulibus L. vse, kar zahteva božje in človeško pravo, humana (človeške slabosti) ad deos transferre, divina (božje lastnosti) ad nos Ci., humana miscere divinis L. β) kar lahko človeka doleti, (človeški) dogodki (naključja, težave), človeško trpljenje, človeška usoda: fortuna humana fingit artatque ut lubet Pl., ferre humana humanitus Acc. fr., ferre humana Ci., omnia humana tolerabilia ducere Ci., humana respectare, humanorum respectu, humanorum spectatrix Amm.

2. človeški = človekoljuben, dobrohoten, ljubezniv = ljubezni poln, mil(osten), prijazen, vljuden (naspr. inhumanus, superbus): factum aut inceptum Ter., ingenium Ter., Ci., aequitas, sensus Ci., sensus humanissimus Plancus in Ci. ep., homo humanissimus Ci., humanius nihil fieri potest Ci. ep., Cyrum … comem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci.

3. izobražen, olikan, omikan: gens humana atque docta (naspr. immanis atque barbara) Ci., Syracusani homines periti et humani Ci., Scipio … , homo doctissimus atque humanissimus Ci.

4. človeški = človeku primeren: cibi humaniores Cael.; od tod = neoviran, nezadržan: respiratio humanior Cael. — Adv. hūmānē in hūmāniter

1. (po) človeško, kakor se človeku spodobi, zmerno, mirno, vdano: vix humane pati Ter., humana humane ferre Ci., morbos toleranter et humane (po drugih: humaniter) ferre Ci., si qui forte … aliquid fecerunt humanius Ci., Paullus non humane de provincia loquitur Caelius in Ci. ep. ne kaj (ne prav) zmerno, saepius poëtice quam humane locutus es Petr.; iron.: intervalla vides humane commoda H. „človeku primerne“ (= inhumane incommoda); humaniter ferre Ci., humaniter vivere Ci. ep. življenje prav po človeško uživati.

2. človekoljubno, dobrohotno, ljubeznivo, milostno, milosrčno, zelo občutljivo, prijazno, vljudno: fecit humane Ci., quam humane nobiscum egerit hiems Sen. ph., quae (arbores) fructu … umbrarumque officio humanius iuvant Plin., diligentissime humanissimeque loqui Ci. ep., humanissime promisit Petr., litterae humaniter scriptae Ci. ap. Non., fecit humaniter Licinius, qui … Ci.

hūmectus, bolje ūmectus 3 ([h]ūmēre) vlažen, moker, mehek (zaradi vlage): Pall., locus Ca., Varr., dies Amm. deževen dan, (nubes) humectiores humilius meant Ap., humectissimum corpus Macr.; subst. hūmecta -ōrum, n vlage, moče: Th. Prisc.

Iānus -ī, m (iānua)

I. Ján, staroitalski bog sončnega ali letnega teka, dnevnega in letnega ter vsakega začetka; zato mu je bil posvečen začetek dneva in leta ter vsak vhod in izhod: Iani mensis O. Janov (= Janu posvečen) mesec, januar, prosinec. Kot bogu začetka so mu pri slovesnih daritvah prvemu darovali; častili so ga tudi s priimkom Matutinus pater (prim. H. Sat. 2, 6, 20). Po bajki je bil v davnih časih kralj v Laciju s sedežem na Janikulu. Upodabljali so ga z žezlom v desnici in ključem v levici ter dvojnim zraslim, naprej in nazaj gledajočim obrazom; sprva je bil eden mladosten, golobrad, drugi prileten, bradat, pozneje oba bradata; s tem znamenjem so menda označevali dan in noč ali sonce in luno, menda tudi prihodnost in preteklost: Ianus anceps, biceps, bifrons O. — Od tod adj.

1. Iānālis -e, Janov = od Jana dobljen, — prejet: virga O.

2. Iānuālis -e, Janov: porta Varr.; subst. Iānual -ālis, n (sc. libum) Janu darovana pogača: P. F. (prim. O. Fast. 1, 127).

3. Iānuārius 3 Janov = Janu posvečen: mense Ianuario, in mensem Ianuarium Ci., tudi samo Iānuārius -iī, m mesec januar, prosinec: C. Ianuario … provinciam non habebit Ci.; od tod zopet adj. Iānuārius 3 januarjev, prosinčev: Calendae Ianuariae Ci., Idus Ian. Ci., C., Nonae Ian. Col. —

II. meton.

1. Iānus ali iānus obokan prehod (iz ulice v ulico), krit (obokan) prehod, vratni obok, pot skozi vrata: principem in sacrificando Ianum esse voluerunt, quod ab eundo nomen est ductum, ex quo transitiones perviae „iani“ nominantur Ci., ianos tres faciendos locavit L., dextro Iano portae Carmentalis profecti (Fabii) L., cum tot sint iani, cur stas sacratus in uno? O., Ianos arcusque … tantos ac tot extruxit, ut … Suet.; poseb.
a) ianus (Ianus), imenovan geminus Varr., Suet. ali ianus (Ianus) Quirīni, — Quirīnus dvojni obokan prehod (z odprtinama, obrnjenima proti vzhodu in zahodu) Jana Kvirina; zgradil ga je baje Numa Pompilij ob Argiletu (med Suburo in rimskim Forumom). Skozi ta prehod je od starodavnih časov dalje korakala vojska na vojno. Ker ga je krasil Janov kip, so ga imeli za svetišče, ki je bilo v času vojne odprto, v miru pa zaprto; Avgust ga je trikrat zaprl: l. 29, 25 in (morda) 10: (Numa) Ianum ad infimum Argiletum indicem pacis bellique fecit, apertus ut in armis esse civitatem, clausus pacatos circa omnes populos significaret L., vacuum duellis Ianum Quirini clausit H. (prim. H. Epist. 2, 1, 255), Ianum Quirinum … terra marique pace parta ter clusit Suet., (Nero) Ianum geminum clausit, tam nullo quam residuo bello Suet.
b) Ianus (ianus) summus, medius, imus zgornji, srednji, spodnji Janov obok, trije kriti prehodi —, tri veže tržnice na rimskem Forumu, glavni prostor trgovskega prometa; pod srednjim obokom so sedeli menjalci (bankirji), pod zgornjim in spodnjim razni trgovci, poseb. knjigarnarji: a quibusdam optumis viris ad Ianum medium sedentibus Ci., Ianus medius in L. Antoni clientela est? Quis umquam in illo Iano inventus est, qui L. Antonio mille nummum ferret expensum? Ci., omnis res mea Ianum ad medium fracta est H. je šlo pri menjalcih po zlu, haec Ianus summus ab imo prodocet H. = vse, kar se bavi s trgovino, qui Puteal Ianumque (denarnih poslov) timet celeresque Kalendas O.

2. pesn. Iānus
a) = mesec januar, prosinec: Ianus habet finem O.
b) = leto: venturi Iani Aus.

idiotka samostalnik
1. izraža negativen odnos (nepreudarna, nespametna ženska) ▸ idióta, félnótás, bolond
Ne imej babice za idiotko! ▸ Ne nézd idiótának a nagyit!

2. (ženska z motnjo v razvoju) ▸ idióta, bolond, félnótás
V vasi mojega očeta je živela idiotka, ki je bila čez dan zaprta v hiši. ▸ Apám falujában élt egy félnótás nő, akit napközben a házba zártak.

Īdūs (īdūs), stlat. eidūs -uum, f (prim. osk. eiduis = Idibus) ide, sredina meseca (tj. v marcu, maju, juliju in oktobru 15., v ostalih mesecih 13. dan): res ante Idus acta sic est: nam haec Idibus mane scripsi Ci. ep., ante (post, circiter, usque ad) Idus Ci., stulta iam Iduum Martiarum est consolatio Ci. ep., si quid vellent, ad Idus Apriles reverterentur C., Idus tibi sunt agendae, qui dies findit Aprilem H., iduum Septembrium dies T.; kot plačilni dan: id proximis Idibus senties Ci., omnem redegit idibus pecuniam H., quo pueri … ibant octonos (sc. asses) referentes idibus aeris H. Dnevi pred idami se določajo z odštevanjem, npr.: pridie Idus Ianuarias (= 12. 1.), pridie Idus Martias (= 14. 3.) itd., tako tudi: a. d. (= ante diem) VIII. Idus Ianuarias C. 8. dne (z vštetim 13. in 8.) pred januarskimi idami (= 6. januarja).

ī-gnāvus 3, adv. īgnāvē in īgnāviter (in¹ + gnāvus)

1. len, leniv, nemaren, nedelaven, medel, šibek, slaboten, brez moči (krepkosti), neučinkovit: ignavae fame (apes) V., ign. fuci, ign. pecus V., gravitas V. ali globus Plin. nepremična, bubo O., preces O., ignavo stupuerunt verba palato O. nemim, onemelim O., anni, otia O., lux Iuv. dan brezdelja, senectus Ci. medla, slabotna, partes Plin. brez moči, brez duha, cornicula Plin. nekoristni, brez koristi, odi homines ignavā operā Pac. fr. brezkoristnega —, brezkrušnega dela, repetitio ign. Gell. nepomembno, quaeque gustu ignava sunt Aus. pusto, neužitno; v komp. in superl.: te sene senum omnium neminem esse ignaviorem Pl., homo ignavior Ci., ille ignavissimus Pl. malopridnež —, lopov stare mere, sucus … multum opio ignavior Plin. precej manj učinkovit, ignavissimus poëta Gell. dokaj slab; z ad: ab ignavissimo ad opera ac muniendum hoste L., haud ignavus ad ministeria belli iuvenis T.; z objektnim gen.: legiones operum et laboris ignavae T.; z inf.: ignavum rediturae parcere vitae Lucan.; metaf.: nemora evertit multos ignava per annos V. nerodovitne; adv. = medlo, brez moči, z odporom: cur tam ignaviter hoc praesertim tempore quaeris? Luc. ap. Non., an ego, cum omnes caleant, ignaviter aliquid faciam? Hirt. in Ci. ep., ignave dicere multa H., ignave multa fatetur H.; v komp.: summas carpere ignavius herbas V.

2. bojazljiv, strahopeten, malosrčen, kot subst. m bojazljivec, strahopetec, strahopetnež: ignavus miles ac timidus Ci., ignavissumi homines … omnia ea sociis adimere, quae fortissumi viri victores hostibus reliquerant S., strenuus aut ignavus miles L., ignavissimus ac fugacissimus hostis L., Galliae ignavum conferunt stipendium Vell. v lenobi in bojazljivosti; z abl. loci: ut quisquis ignavus animo T.; z adversum, inter ali in z acc.: canis ignavus adversum lupos H., feroces inter socios, ignavi inter hostes L., ferox in suos, ignavus in hostes Amm.; subst.: fortis ignavus, audax timidus Ci., in bello poena ignavis ab imperatoribus constituitur Ci., cedentibus ignavis et imbecillis Ci., in victoria vel ignavis gloriari licet S., non timido, non ignavo tum cessare licuit Cu.; adv.: ne quid timide, ne quid ignave … faciamus Ci.

3. act. = ki povzroča lenobo (mlahavost), ki slabi: frigus, aestūs O., letum O. (po drugih = neslavna), dolor Plin.; od tod tudi: genus interrogationis Ci., ratio Ci., sklep, ki vodi k nedelavnosti; pesn.: hiems ignava colono V. ki prinaša mir (ali pa = ki se v miru preživi, brezdelna) V.

igra četverk stalna zveza
šport (vrsta igre pri golfu) ▸ négyes [golfjáték]
Drugi dan so bile najprej na sporedu igre četverk z dvema žogicama in Američani so tokrat pokazali bolj homogeno in taktično igro. ▸ A második napon elsőként a kétlabdás négyesek következtek, és az amerikaiak ezúttal sokkal egységesebb és taktikusabb játékot mutattak.

iks¹ moški spol (-a …) das X
dan iks ein Tag X
noge na iks X-Beine

il-lūcēscō (in-lūcēscō) ali il-lūcīscō (in-lūcīscō) -ere -lūxī

1. zasvetiti: Suet., Ambr., cum sol illuxisset Ci. ko je sonce zasijalo; od tod: inlucescit dies Ci., V. dan napoči, svita se; tudi samo: illucescit L. svita se, dani se, illuxit Sen. rh. zdanilo se je; metaf. zasvetiti se, pokazati se, prikazati se: si illuxerit Cod. I. če postane jasno, si in tenebris vox consulis illuxerit Ci. če se je zasvetil, Homeri illuxit ingenium Vell.

2. trans. obsijati (obsevati), obsvetiti: ut mortalis inlucescat luce clarā et candidā Pl.

im|eti¹ [é] (-am) ne imeti: nimam

1. haben (hišo ein Haus, veliko knjig viele Bücher, bolno ženo eine kranke Frau, tri otroke drei Kinder, Petra za prijatelja Peter zum Freund; modre oči blaue Augen, dober spomin ein gutes Gedächtnis; čas Zeit, die Muße, dobre zveze gute Beziehungen, mnogo izkušenj viel Erfahrung; hude dvome große Zweifel)
ne imeti česa keinen/keine/kein … haben (nobenega denarja kein Geld, nobene vrednosti keinen Wert, pojma keine Ahnung)
imeti na sebi obleko: anhaben, ogrinjalo: umhaben, pokrivalo: aufhaben
imeti od herhaben von
imeti pred seboj vor sich haben
imeti pri sebi bei sich haben, dabeihaben, mithaben, dokumente: bei sich führen
imeti skupaj [beieinanderhaben] beieinander haben, zusammenhaben
imeti skupno z/s gemeinsam haben (mit)
imeti za seboj hinter sich haben

2.
imeti čas/denar/posledice/ službo/smisel/srečo/vročino Zeit/Geld/Folgen/ Dienst/Sinn/Glück/Fieber haben
imeti težave z/s seine Mühe haben mit, Schwierigkeiten haben
| ➞ → bolečine, čas, čast, dober/slab dan, dostop, navado, na varnem, opravka, prednost, pred očmi, predsodke, pregled, na zalogi, prav, pripravljeno, rad, rep in glavo, za norca …

3. kot glagol nepopolnega pomena:
imeti okus schmecken (po nach, im grenek okus bitter schmecken)
imeti ugodnosti begünstigt sein
imeti pravico befugt sein, berechtigt sein
imeti v čislih schätzen, [hochschätzen] hoch schätzen
imeti za sveto [heilighalten] heilig halten
imeti debelo kožo/skorjo/steno … dickfellig/dickrindig/dickwandig sein

4.
imeti predavanje profesor: eine Vorlesung halten
imeti mašo/nagovor einen Gottesdienst/eine Ansprache halten
imeti v asortimentu trgovina: halten
(gojiti) živali: halten

5. (biti sestavljen, sestojati) bestehen aus