Franja

peu [pö] adverbe malo; kratek čas, ne dolgo; masculin nekoliko, malce

le peu de bonheur nekoliko, malce sreče, skromna sreča
le peu de gens maloštevilni ljudje
un peu (de) nekoliko
un petit peu čisto malo
homme masculin de peu človek nizkega porekla
à peu près približno
peu à peu po malem, polagoma
peu après malo za tem, kmalu nato
un peu bien, beaucoup (familier) mnogo, precéj; preveč
peu de chose ne mnogo, malenkost; nič posebnega
comme il y en a peu kot jih je malo
dans peu (de temps), sous peu, avant (qu'il soit) peu v kratkem, kmalu
depuis peu od nedavna
en peu de mots v malo besedah, skratka
c'est du peu (familier) kmalu bo konec
c'est peu (que) ne zadostuje (da)
peu s'en faut, il s'en faut de peu que ... malo manjka, skoraj, da ...
peu s'en faut qu'il n'ait tout perdu dans cette spéculation malo je manjkalo, da ni vsega izgubil pri tej špekulaciji
peu ou point, ni peu ni point malo ali nič, prav nič
pour, si peu que (subj) če le količkaj, samo če
si peu que ce soit naj bo še tako malo
pour un peu kmalu, samo malo (il eût dit pa bi bil rekel)
à peu (de chose) près približno, skoraj
peu ou prou, ni peu ni prou malo ali veliko, ne malo in ne veliko
quelque peu nekaj, nekoliko
si peu que rien toliko kot nič
(un) tant soit peu čisto malo
(familier) très peu pour moi! (odklonitev) brez mene! me ni zraven! ne bo nič, to ni nič zame!
cela arrive trop peu souvent premalokrat se to zgodi
il est mon aîné de peu on je malo starejši od mene
peu me chaut malo mi je mar
je l'ai manqué de peu za malo sem bil prepozen, da bi ga srečal, skoraj sem ga srečal
il ne s'amuse pas qu'un peu on se mnogo zabava
être peu pour quelqu'un malo pomeniti komu
Tu ferais ça? - Un peu! (v vzklikih) Bi (ti) naredil to? - Seveda! Gotovo! Pa da!

Phaëthōn -ontis, m (Φαέϑων = „Sveteči“) Faetónt

1. bogoslužni vzdevek boga Helija (Sola): V., Sil.

2. Helijev (Solov) in Klimenin sin. V znak, da ga priznava za svojega sina, mu je oče dovolil, da je vozil sončni voz. Ker pa je neizkušeni mladenič z njim nerodno ravnal, je prišel preblizu Zemlji in jo zažgal. Da bi preprečil najhujše, ga je Zevs (Jupiter) ubil s strelo: Ci., O.; od tod: Phaetontem orbi terrarum educare Suet. = nerodnega, vsemu svetu pogubnega vladarja. — Od tod Phaëthontias -adis, f (Φαεϑοντιάς) Faetóntova; subst. Phaëthontiadēs -um, f Faetontiáde, Faetóntove sestre, ki so tako objokovale svojega brata, da so jih bogovi spremenili v topole (po drugih v jelše), njihove solze pa v jantar: V., O., Sen. tr. Phaëthontis -idis, f (Φαεϑοντίς) Faetóntida, Faetontova sorodnica, Faetontova sestra; atrib.: volucris O. = labod, v katerega je bil spremenjen Faetontov sorodnik, Stenelov sin (gl. Cycnus), gutta Mart. (solza Faetontove sestre =) jantar. Phaëthontius 3 (Φαεϑόντιος) Faetóntov, faetóntski: ora Sil. sončni sij, sončna krogla. Phaëthontēus 3 (Φαεϑόντειος) Faetóntov, faetóntski: ignes O., umbra Mart. topol (gl. zgoraj Phaëthontiadēs).

Pherae -ārum, f (Φεραί) Fêre

1. obrežno mesto v Meseniji: L., N.

2. mesto v Tesaliji s pristaniščem, imenovanim Pagasae (Pagaze), Admetova prestolnica (zdaj Velestino): Ci., L. — Od tod adj. Pheraeus 3 k (tesál(ij)skim) Feram spadajoč, fêrski: Alexander Pheraeus Ci., N. ali samo Pheraeus O. Aleksander Ferski (iz Fer), kruti tiran v Ferah v letih 370—357 pr. Kr., gens O. krut rod (kakršen je bil rod tirana Aleksandra); pesn. metaf. = tesál(ij)ski: vaccae O. Admetove krave, ki jih je pasel Apolon; subst. Pheraeī -ōrum, m (Φεραῖοι) Fêrci, Ferájci, preb. (tesal(ij)skih) Fer: Ci.

Phoenīx² -īcis, m (Φοίνιξ)

1. Fójniks
a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.

2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod

I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)

1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.

2. Fojníka (Feníka)
a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
b) mesto ob reki Tigris: Amm.
c) otok v Egejskem morju: Plin.
d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —

II. adj.

1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
a) feníški, feničánski: mare Plin.
b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.

2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil.

pictor -ōris, m (pingere) slikar: Varr., Ci. idr. Kot nom. propr. Pictor -ōris, m Píktor, priimek Fabijevega rodu (po nekem predniku, ki je bil slikar). Poseb.

1. Q. Fabius Pictor Kvint Fabij Piktor, udeleženec druge punske vojne in avtor v grščini napisanih letopisov, iz katerih je veliko črpal Livij: Ci., L.

2. Servius Fabius Pictor Servij Fabij Piktor, sodobnik Katona starejšega in avtor dela De iure pontificio: Ci.

piēno

A) agg.

1. poln, napolnjen:
pieno zeppo nabito poln

2. sit:
sentirsi pieno biti sit

3. ekst. poln:
essere pieno d'invidia biti ves zavisten
essere pieno di sé biti vase zaverovan

4. poln, popoln, najvišji:
essere promosso a pieni voti izdelati z najvišjimi ocenami
avere piena soddisfazione doseči polno zadoščenje
luna piena polna luna

5. poln (osrednji):
in pieno giorno sredi belega dneva
fu colpito in pieno petto zadet je bil v prsi

B) m polna dvorana; poln rezervoar ipd.:
fare il pieno gled. razprodati predstavo
fare il pieno di benzina napolniti rezervoar z bencinom
nel pieno dell'estate sredi poletja

Pīeria -ae, f (Πιερία) Piérija, makedonsko primorje med Olimpom in Haliakmonom: L., Mel. — Od tod adj. Pīericus 3 (Πιερικός) piérijski: Plin. — Po imenu Pīeria eponim Pīeros ali Pīerus -ī, m Píer

1. kralj v Peli, ki je dal svojim devetim hčeram imena Muz; hčere so se spustile z Muzami v tekmovanje, a so bile premagane in za kazen spremenjene v srake: O.

2. po drugi bajki je bil oče Muz: Ci., O. — Od tod Pīeris -idis, voc. -i, f (Πιερίς) Pierída = Múza: H., O.; pl. Pīeridēs Pieríde = Pierove hčere ali Muze: Ci., H., V., O.; adj. Pīerius 3 (Πιέριος) piérijski
a) = tesál(ij)ski: quercus Pr. s tesal(ij)ske gore Pier, paelex H., domus Mel. palača Muz.
b) k Muzam sodeč, pesniški: via O. pesništvo, proučevanje pesništva, poezija, modi H. pesmi, frons Mart.; subst. Pīeriae -ārum, f piérijske (boginje), Piérijke = Muze: Musae, quas Pierides et Pierias poëtae solent appellare Ci.

pijàn (-ána -o) adj.

1. ubriaco, ebbro, avvinazzato; pog. cionco, imballato, sbronzo:
pijan kot čep, kot klada, kot krava ubriaco fradicio

2. pren. ebbro;
pijan od ljubezni, od veselja ebbro d'amore, di gioia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fino all'incoscienza
belega kruha biti pijan essere insolente (per l'abbondanza)
motati se okrog mize kakor pijana muha muoversi barcollando come ubriaco
pijana veselica gozzoviglia, bagordo
PREGOVORI:
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas

pijanec samostalnik
(alkoholik) ▸ részeges, iszákosVeljal je sicer za odličnega igralca, a bil je tudi brezupen pijanec. ▸ Ugyan kiváló színésznek számított, de egyúttal kilátástalan részeges volt.
Pijanec se je primajal iz gostilne, padel in začel bruhati. ▸ A részeges kitántorgott a kocsmából, elesett, és elkezdett hányni.

pin¹ [pin]
bucika, igla, zaponka
tehnično količ, klinček, moznik, žebljiček, zatič, zagozda; šilo, osnik, lunek; strelica, kazalec (kompasa), krak (šestila); vijak pri violini
figurativno malenkost, mrvica; kuhinjski valjar
množina, pogovorno noge
šport kegelj

to be weak on one's pins imeti šibke noge
not to care a pin ne jemati v mar, ne upoštevati
there's no pin to choose between them nobene razlike ni med njima, podobna sta si kot jajce jajcu
to knock s.o. off his pins podreti koga na tla
in a merry pin vesel, razpoložen
on a merry pin okajen, opit
you might have heard a pin fall lahko bi bil slišal iglo pasti na tla
as neat as a new pin kakor iz škatlice
pins and needles mravljinci
on pins and needles kakor na trnih
pogovorno on one's pins na nogah, čil in zdrav
clothes-pin kljukica za perilo
drawing-pin risalni žebljiček
hair-pin lasna igla
nine pin kegelj
rolling pin kuhinjski valjar
safety-pin varnostna zaponka
tie-pin kravatna igla

Pīrēnē -ēs, f (Πειρήνη) Piréna, studenec na Akrokorintu (Acrocorinthus korintski grad): Pl., Plin.; studenec je bil posvečen Muzam: Stat., Pers. — Od tod Pīrēnis -idis, acc. -ida, acc. pl. -idas, f (Πειρηνίς) pirénski (pirénska), koríntski (koríntska): Ephyre O. = Korint, undae Sen. tr. — Soobl. Pīrēna -ae, f: Pl.

Pīrithous -ī, m (Πειρίϑοος) Pejrítoos, Iksionov sin, kralj Lapitov, Hipodamejin soprog, Tezejev prijatelj. Po smrti svoje žene je hotel s Tezejem odpeljati Perzefono iz podzemlja, vendar je bil uklenjen in pridržan: H., O., Hyg.

pískati (-am) | pískniti (-em) imperf., perf.

1. zufolare, suonare il piffero

2. fischiare:
lokomotiva piska la locomotiva fischia
šport. piskati osebno napako fischiare un fallo personale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(s čim) tenko piskati stentare, tribolare, vivacchiare
bil je hud, da je kar piskal era fuori di sé dalla rabbia, sbuffava di rabbia
da mi ne piskneš o tem e non fiatare!

pitch⁴ [pič]

1. prehodni glagol
postaviti (tabor, šotor, stojnico); zabiti, zasaditi (kole itd.); metati, vreči, zalučati (žogo, kovance itd.); naložiti (seno z vilami); postaviti v bojni red; določiti (po višini, vrednosti); (govor itd.) uglasiti, prilagoditi (on čemu)
izraziti na poseben način, s posebnim stilom
glasba uglasiti (glasbilo), intonirati (pesem)
šport meriti na cilj, zamahniti
figurativno usmeriti (misli toward k)
nasuti (cesto), tlakovati, asfaltirati; določiti adut (pri začetku igre); ponuditi, razstaviti, hvaliti blago
sleng pripovedovati, izblebetati

2. neprehodni glagol
pasti kakor dolg in širok
navtika zibati se (ladja)
šport podati žogo metalcu, metati; nagniti se (streha); utaboriti se

pitched battle naprej pripravljena in brezobzirna borba
to pitch the fork pripovedovati ganljive zgodbe
to go a pitching prevračati kozolce
to pitch too high previsoko meriti
to pitch the voice high visoko zapeti
his voice was well pitched njegov glas je bil dobro uglašen
to pitch it strong močno pretiravati
to pitch a story pripovedovati laži, debele tvesti, izmisliti si zgodbo
to pitch a tent postaviti šotor
figurativno to pitch one's tent naseliti se
to pitch a yarn debele tvesti, pripovedovati neverjetno zgodbo

Plancius 3 Pláncij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana predstavnika tega rodu sta

1. Cn. Plancius Gnej Plancij, vitez, carinski zakupnik: Ci.

2. njegov sin Cn. Plancius, ki je kot kvestor v Makedoniji podpiral Cicerona v pregnanstvu, zato ga je ta zagovarjal, ko je bil l. 54 tožen de ambitu: Ci. Od tod adj. Planciānus 3 Pláncijev: senatus consultum Ulp. (Dig.).

Platō(n) -ōnis, acc. -ōna, m (Πλάτων) Pláton

1. slavni grški filozof (427—347), Sokratov učenec, ustanovitelj akademske filozofske šole: Ci. idr.; pl. Platones Gell. možje, kot je bil Platon. — Od tod adj. Platōnicus 3 (Πλατωνικός) Plátonov, plátonski: ideae Sen. ph., subtilitas Plin., philosophus Gell. platonik, platonovec; metaf.: homo Ci. mislec kakor Platon (= globok mislec); subst. Platōnicī -ōrum, m platóniki, Plátonovi privrženci, pristaši Plátonove filozofske šole: Ci. idr. Platōnica -ōrum, n Plátonovi nauki, Plátonova (učna) pravila (doktrina): philosophum quendam sibi exposuisse nonnulla Platonica Aug.

2. neki epikurejec iz Sard: Ci. ep.

3. neki Aleksandrov vojskovodja: Cu.

plenilski pridevnik
1. (o živalih) ▸ ragadozóPovezane iztočnice: plenilska pršica

2. (o roparjih ali ropanju) ▸ rablóLačni ljudje in plenilske tolpe ropajo trgovine. ▸ Éhes emberek és rablóbandák fosztogatják az üzleteket.
Huni so dolgo veljali za primitivno plenilsko hordo, ki je na iskrih konjih prinašala smrt in razdejanje. ▸ A hunokat hosszú ideig primitív rablóhordának tartották, amely tüzes lovakon halált és rombolást hozott.
Bolniki pri sebi nimajo veliko denarja, zato je bil izkupiček plenilskega pohoda borih 25 evrov. ▸ A betegek nem tartanak maguknál sok pénzt, így a rablóhadjáat eredménye csupán 25 euró.

3. lahko izraža neodobravanje (izkoriščevalski) ▸ ragadozóPolitika je v bistvu prepojena s plenilsko logiko. ▸ A politika lényegében újjászületett a ragadozó logikával.
Ločujeva med tehnično korupcijo zasebne rabe javnih virov in med plenilsko vrsto korupcije. ▸ Megkülönböztetjük a közforrások magáncélra történő felhasználását mint technikai korrupciót illetve a ragadozó jellegű korrupciót.
Spopad z imperialisti je neizbežen, če se ne bodo odpovedali svoji nasilni in plenilski naravi. ▸ Az imperialistákkal való összecsapás elkerülhetetlen, ha nem változtatnak erőszakos és ragadozó természetükről.
Povezane iztočnice: plenilski kapitalizem

plenilski kapitalizem stalna zveza
ekonomija (izkoriščevalska oblika kapitalizma) ▸ vadkapitalizmus
To seveda ni bil tržni kapitalizem, to je bil plenilski kapitalizem, ki je deformacija tržnega gospodarstva. ▸ Ez természetesen nem piaci kapitalizmus volt, hanem vadkapitalizmus, ami a piaci gazdaság vadhajtása.

po prisl. pol: po sata; na po puta; u po bijela dana pri belem dnevu; dan po dan i mjesec prode dan za dnem in mesec je naokrog; mi napredujemo oprezno, korak po korak korak za korakom; zrno po zrno, eto pogača zrno do zrna in pogača je tu; dovodili su ih dvojicu po dvojicu pripeljali so jih, dva po dva; to se je dogodilo sada po drugi put sedaj drugič; bio je mislilac i po bil je velik mislec; slušati priču na po uha poslušati zgodbo z enim ušesom; to sam uradio bez po muke to sem naredil z lahkoto

pobrígati se

pobrígati se za kaj to take care of something, to see to something, to look after something, to take something upon oneself, to attend to something, to provide for something
pobrigal se bom za vstopnice I'll see to the tickets
ti bi se bil moral pobrigati za to you ought to have seen to it
pobrigaj se, da bo to narejeno! see to it!, see that it's done!
pobrigajte se, da bo vse nared, ko pridejo! see to it that everything is ready before they come!