Franja

annēsso

A) agg. zvezan, povezan:
il parco annesso al castello park ob gradu

B) m pritiklina; aneks, prizidek:
gli annessi e connessi di qcs. vse, kar k čemu spada

annexe [anɛks] adjectif pridán, priložen, pripadajoč, zraven spadajoč; postranski; féminin priloga; stranska stavba, depandansa; commerce podružnica, filiala

en annexe v prilogi
être logé à l'annexe de l'hôtel bivati v depandansi hotela
les pièces annexes du rapport priloge k poročilu
les annexes du dossier priloge dosjeja

annotō (adnotō) -āre -āvī -ātum

1. pismeno zaznamovati, zapis(ov)ati, beležiti, zabeležiti (zabeleževati): adnotare quaedam ut tumida Plin. iun., de quibus in ortographia pauca annotabo Q., liber legebatur: adnotabat excerpebatque Plin. iun. beležil si je opombe k njej in jo izpisoval, tako tudi v pass.: liber legebatur: adnotabatur et quidem cursim Plin. iun.; exemplaria annotare Suet. s pripombami opremiti (opremljati), ausus est libros suos nefarios φιλαλήϑεις annotare Lact. nasloviti... knjige „φιλαλήϑεις“; z odvisnim vprašanjem: ut annotaret, quid et quando et cui dedisset Col., librum tuum legi et... adnotavi, quae commutanda, quae eximenda arbitrarer Plin. iun.; z ACI: illud adnotare succurrit unum omnino quinquennium fuisse Plin.

2. jur.
a) odsotnega vpisati, zapisati med obtožence: Icti.
b) obsojenca zabeležiti (zaznamovati) za kako kaznovanje: quos, quia cives Rom. erant, adnotavi in urbem remittendos Plin. iun., ex noxiis laniandos annotavit Suet.; ann. alicui aliquid Dig. odkazati; od tod pren. opomniti (opominjati), grajati: Icti.

3. pren.
a) duševno opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti: haec non annotamus, quamdiu ordo servatur Sen. ph., quos nostra adnotavit aetas Plin., quod etiam in testamentis debes adnotasse Plin. iun.; sed illo magis annotantur, quia... Sen. ph.; adnotatum experimentis, quod (da)... Plin. iun.; z ACI: adnotasse vos credo... iamdudum me non eligere Plin. iun., adnotatum est Thraseam contumeliam excepisse T. močno se je opazilo, pozornost je vzbudilo; v pass. z NCI: adnotatus miles praeriguisse manūs T.; z odvisnim vprašanjem: coepimus adnotare, quis rem aliquam generoso animo fecisset Sen. ph.
b) adnotari aliqua re odlikovati se, znan biti: haec litora... conchylio... adnotantur Plin.

año moški spol leto

año de aprobación poskusno leto
año bisiesto prestopno leto
año común navadno leto (365 dni)
año corriente tekoče leto
año económico proračunsko (budžetno) leto
año escolar šolsko leto
año nuevo novo leto
año tras año leto za letom
año y vez leto za letom; vsako leto
estar de buen año zdrav in krepak biti
ganar año napraviti letni izpit
¡mal año para él! preklet bodi!
años pl rojstni dan
cumplir los año doživeti svoj rojstni dan
dar los años čestitati k rojstnemu dnevu
entrado en años v letih, prileten
¡por muchos años! na mnoga leta! na zdravje!
hace años pred leti
jugar los años le za kratek čas (zabavo) igrati

anpressen pritisniti (na, ob kaj); anpressen an stiskati, stisniti (sich se) k

anreizen den Appetit, die Neugierde: zbujati; anreizen zu vzpodbujati k

anschicken: sich anschicken zu pripravljati se na, spravljati se k

anschmiegen: sich anschmiegen oprijeti/oprijemati se; (etwas schmiegt sich an) ein Kleid usw.: prilegati se; sich an jemanden priviti se k, stiskati se k

Anstalt, die, (-, -en) ustanova, zavod, dom; Anstalten machen zu pripravljati se k/na/da bi, truditi se; mach keine Anstalten! nikar se ne trudi!

anstiften napeljevati, napeljati (zu k); Unheil, Verwirrung: povzročiti, povzročati

Anstiftung, die, zavajanje; navajanje (zu k), Recht napeljevanje (zu k); (Verursachen) povzročitev (česa)

antanta samostalnik
1. zgodovina (politična zveza držav) ▸ antantŽe pred letom 1914 sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči si strani, antanta in centralne sile. ▸ Európában már 1914 előtt is két fő szembenálló fél alakult ki, az antant és a központi hatalmak.
Proti Italiji, članici zmagovite antante, ki so ji Britanci in Francozi za sodelovanje v vojni obljubili avstroogrska ozemlja, se ni bilo mogoče braniti z orožjem. ▸ Olaszország, mint a győztes antant tagja ellen, amelynek a britek és franciák osztrák-magyar területeket ígértek a háborúban való részvételért cserébe, nem lehetett fegyverrel védekezni.
Da bi Nemčija Osmanskemu cesarstvu preprečila pridružitev antanti, je spodbudila Romunijo in Bolgarijo, da se pridružita centralnim silam. ▸ Annak érdekében, hogy megakadályozza az Oszmán Birodalom csatlakozását az antanthoz, Németország arra ösztönözte Romániát és Bulgáriát, hogy csatlakozzon a központi hatalmakhoz.
Povezane iztočnice: mala antanta

2. (mednarodna zveza) ▸ antant
S Parizom in Berlinom je ustanovila nekakšno novo antanto in ta je napadu na Irak odločno nasprotovala. ▸ Párizzsal és Berlinnel egyfajta új antantot alapítottak, amely határozottan ellenezte az Irak elleni támadást.

antēstor -ārī -ātus sum (ali iz an [= ἀνά] in tēstor ali nam. antetēstor) za pričo poklicati. Proti obdolžencu, ki v tretje ni prišel k sodni obravnavi, se je postopalo kontumacijsko; vendar je imel tožnik pravico povleči ga naravnost k pretorju, a je moral prej dobiti koga za pričo, da je bil svojega nasprotnika redno pozval pred sodnika. Tožnik je nagovoril naprošeno pričo z besedami: „licet (te) antestari?“ Če je naprošenec privolil, je pomolil svoje uho, ki ga je tožnik trikrat pocuknil, da bi priči stvar bolj živo zabičal, rekoč: „memento, quod tu mihi in illa causa testis eris“ ali samo „memento“: Pl., H., Plin., Tab. XII ap. Porph. (s star. imp. antestamino); v pass. pomenu: Aelius ap. Prisc. Pren.: te, Magne, antestaretur Ci.

Apamēa (Apamīa) -ae, f (Ἀπάμεια) Apameja, Apamija, ime več azijskih mest. Poseb.:

1. sirsko mesto ob Orontu južno od Antiohije: Cassius in Ci. ep., L., Plin.

2. mesto v Veliki Frigiji: Ci. ep.

3. mesto v Bitiniji: Plin., Plin. iun. — Od tod

1. adj.
a) Apamēnus 3 apamejski = α) iz frigijske Apameje, v frigijski Apameji: regio Plin., vinum, uvae Plin., Lamp. β) v bitinijski Apameji: colonia Plin., Icti.
b) Apamēnsis -e apamejski = ki spada k frigijski Apameji: civitas, forum Ci.; subst. Apamēnsēs -ium, m Apamejci, Apamejani, preb. frigijske Apameje: T.

2. subst. Apamēī -ōrum, m Apamejci, Apamejani, preb. bitinijske Apameje: Traianus in Plin. iun. ep.

apel [é] moški spol (-a …) (poziv) der Aufruf, der Appel (komu an, k čemu/za kaj zu); vojska der Appell

apelotonar naviti v klobčič

apelotonarse priviti se k; počeniti

appariō -ere (ad in parĕre) k čemu pridobi(va)ti: spatium Lucr. večji prostor dobivati.

appel [apɛl] masculin klic, klicanje; vpoklic; poziv; militaire apel, klicanje po imenu; juridique priziv; figuré vaba, draž

appel aux armes vpoklic pod orožje
appel à l'aide, au secours klic na pomoč
appel d'air dovod zraka, vlek (peči)
appel de la conscience klic vesti
appel de détresse klic v sili
appel à l'insurrection poziv k uporu, k vstaji
appel de langue tlesk z jezikom
appel local krajevni telefonski klic
appel lumineux svetlobni znak (z lučjo)
appel nominal klicanje po imenih
appel téléphonique telefonski klic, poziv
appel du pied namig, besede, kijasno vsebujejo neko prošnjo, poziv
sans appel nepopravljivo, nepreklicno, definitivno
cour féminin d'appel prizivno sodišče
décision féminin sans appel odločitev, proti kateri ni priziva
disque masculin d'appel številčnica (pri telefonu)
ordre masculin d'appel vpoklicni ukaz
vote masculin par appel nominal glasovanje s poimenskim klicanjem
faire appel à obrniti se na, apelirati na; sklicevati se na
je fais appel à votre bonté apeliram na vašo dobroto
faire l'appel klicati po imenih
faire appel à toutes ses forces (figuré) skupaj se vzeti, vse svoje moči zbrati
faire appel de quelque chose vložiti priziv proti čemu
se pourvoir en appel vložiti priziv
répondre à l'appel odzvati se pozivu

appeler [aple] verbe transitif (po)klicati, pozvati; telefonično poklicati; militaire vpoklicati; imenovati; pritegniti nase (poglede); obrniti (pozornost) (sur na); zahtevati; potegniti za seboj (posledico); (pri)vabiti (živali); verbe intransitif zvoniti

s'appeler imenovati se
appeler quelqu'un à son aide, à son secours koga na pomoč(po)klicati
appeler à la mémoire poklicati v spomin
appeler en témoignage pozvati kot pričo
cela appelle toute notre attention to zahteva vso našo pozornost
faire appeler le médecin (dati) poklicati zdravnika
appeler une cause (juridique) pozvati stranki (k razpravi)
appeler en justice pozvati pred sodišče
appeler les choses par leurs noms imenovati stvari s pravim imenom, reči bobu bob
en appeler à apelirati na, sklicevati se na
j'en appelle à votre bon cœur apeliram na vaše dobro srce
en appeler au témoignage de quelqu'un sklicevati se na pričevanje kake osebe
(en) appeler d'un jugement vložiti priziv proti sodbi
comment s'appelle cette fleur? kako se imenuje ta cvetka?
cela, voilà ce qui s'appelle parler (familier) to se pravi govoriti

appellō (adpellō) -āre -āvī -ātum (iz ad in *pellāre; prim. compellāre, interpellāre)

1. nagovoriti (nagovarjati), ogovoriti (ogovarjati), govoriti s kom: salutabant benigne, comiter appellabunt Ci., singulos appellare rogareque Ci., tu autem, M. Antoni, absentem enim appello Ci., milites benigne app. S., quaestorem appellat (pozdravi) dicitque S., nec audet appellare virum virgo O., legati quod erant appellati superbius Ci. ostro nagovorjeni, in appellandis cohortandisque militibus C., Adherbalis appellandi copia non fuit S.; (s pristavkom nomine, nominatim ali nominans ali brez) po imenu nagovoriti (nagovarjati), (po)klicati, poz(i)vati: flebiliter nomine sponsum mortuum appellat L., me autem nomine appellabat Ci., centurionibus nominatim appellatis C., unum quemque nominans appellat S.; pogosto poz(i)vati, ponižno (za)prositi, moliti koga: mater, te appello,... surge et sepeli gnatum Pac. ap. Ci. (prim. Ci. Acad. II, 27, 88, Tusc. I, 44; H. Sat. II, 3, 62), vos imploro et appello, sanctissimae deae Ci., qui deus appellandus est? Ci., nunc vero exsul patriā... quo accedam aut quos appellem? S., aliquo praeeunte deos app. Plin. iun.

2. occ.
a) nagovoriti, naprositi, zaprositi koga za posvet o čem: id, quod te volo de communi re appellare mea et tua Pl., senatus saepius pro tua dignitate appellaretur, si absentibus consulibus umquam, nisi ad rem novam cogeretur Ci. ep., appellatis de re publ. patribus Suet.
b) poz(i)vati, nagibati koga k čemu, (na)svetovati komu kaj, poskušati zapeljati, zvabiti koga k čemu: a Viridomaro appellatus C., tutores saepe appellati pernegaverunt Ci.; s finalnim stavkom: appellatus est a C. Flavio... Atticus, ut eius rei princeps esse vellet N.; app. de aliqua re k čemu (poseb. v slabem pomenu): aliquem de proditione L., aliquem (aliquam) de stupro Val. Max., Q., stupri causā Val. Max., ali samo appellare aliquem (sc. de stupro) Sen. rh., Dig.; app. aliquem in aliqua re L. idr., redko app. aliquem in aliquam rem L.
c) terjati (koga za) kaj, npr. (za) dolg: cum tibi cotidie potestas hominis fuisset admonendi, verbum nullum facis; biennio iam confecto fere appellas Ci., app. aliquem de pecunia Ci. ali samo pecuniā Q., creditores in solidum appellabant T. so terjali za celoto = so odpovedali glavnico, app. aliquem de sorte, de usura Val. Max., debitorem in diem ali ad horam et diem Sen. ph.; pren.: app. solum Plin. z gojenjem primorati, da rodi; šele poklas. app. aliquid terjati za kaj, zahtevati kaj: mercedem Iuv.
č) poz(i)vati na sodišče, (ob)tožiti, s tožbo prijeti: cavendum est etiam,... ne... alii plectantur, alii ne appellentur quidem Ci., in litibus nemo appellabatur nisi ex testium dictis Ci.; z gen. (zaradi česa): quid si adeam atque appellem mali damnique? Pl.
d) kakega oblastnika na pomoč poz(i)vati, (po)klicati višjo oblast, priziv da(ja)ti, pritožiti (pritoževati) se višji oblasti: regem L., Plin., praetorem Ci., tribunos L., a praetore tribunos Ci., ab aliquo Q., si quis appellavisset de aestimatione C. se je pritožil zaradi..., in eo praetor appellatur Ci. pri tem gre priziv do pretorja; v ces. dobi; app. ad imperatorem Icti., a (ex) sententia Icti; pren. sklicevati se na kaj: quae si appellare audent impii, quo tandem studio colentur a bonis? Ci.

3. (po)imenovati, vzde(va)ti komu ime: illa calamitas, si ita est appellanda Ci., omnes nominari a me non est necesse; eos, qui adsunt, appellabo Ci., pecunias, quo nomine iudicium hoc appellatur, non repetunt Ci.; z dvojnim acc.: C., L. idr., Ennius sanctos appellat poëtas Ci., regem app. aliquem Ci. idr. = imenovati, oklicati koga za kralja; v pass. z dvojnim nom.: qui ipsorum linguā Celtae, nostrā Galli appellantur C., pars oppidi, quae appellatur Insula Ci. ki se mu pravi Otok, qui post Alexandrum Magnum reges sunt appellati N. — Pri etimološkem izvajanju: locupletes assiduos ab aere dando Ci., Quirites a Curibus appellati L. po besedi Cures, appellare a colendo colles Col. po besedi colere, ab eius nomine Thessalia appellatur Vell., appellata ex viro virtus Ci. po besedi vir, Italia appellata de Graeco vocabulo Gell. S praep. ob ali propter se veže vzrok imenovanja: (Scipio) Africanus ob egregiam victoriam de Hannibale... appellatus L., Peripatetici philosophi olim propter eximiam rerum maximarum scientiam a Graecis politici philosophi appellati Ci.; occ. omeniti (omenjati), navesti (navajati): quae (aedes) in lege non appellantur Ci., quos (principes) idcirco non appello hoc loco Ci., app. auctores Plin.; pren.: aliquem nutu significationeque app. Ci. ep. označiti.

4. izgovoriti (izgovarjati), izreči (izrekati): litteras, nomen Ci., sicut „fetus“ ipse et „fecundits“ appellata Gell.

Opomba: Star. appellāssis = appellaveris: Ter.