Franja

pocítrati

naj me vrag pocitra, če bom zopet začel! I'll be hanged if I'm going to start again!

pocítrati (-am) perf.

1. prendere, portare via:
pog. naj me vrag pocitra, če ni res mi porti il diavolo se non è vero

2.
pocitrati jo andarsene, battersela, svignarsela

podírati (-am) | podréti (-drèm)

A) imperf., perf.

1. abbattere (alberi, selvaggina); ekst. uccidere; (ustreliti, streljati) colpire; investire (di veicolo)

2. abbattere, demolire, sventrare, smantellare (edificio); smontare (tenda)

3. (parati, sparati) scucire, disfare

4. pren. distruggere, turbare, disturbare

5. pren. (čustveno prizadeti) abbattere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. podreti mostove za seboj tagliarsi, bruciarsi i ponti alle spalle
šport. podreti rekord abbattere un record
pren. podreti kupček ruttare
podreti veliko žensk essere un grande donnaiolo, un seduttore, un tombeur de femmes franc.
grad. podirati odre spalcare
voj. podirati šotore decampare
grad. podirati zid smurare

B) podírati se (-am se) | podréti se (-drèm se) imperf., perf. refl. abbattersi, crollare; rovinare:
hiša se podira la casa sta crollando, è fatisciente
zaradi tega se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
ne grem, pa če se svet podre non vado, dovesse crollare il mondo

podlag|a² ženski spol (-e …)

1. figurativno die Grundlage (eksistenčna Existenzgrundlage)
biti podlaga česa (einer Sache) zugrundeliegen
biti brez (vsake) podlage jeder Grundlage entbehren
na podlagi česa aufgrund (des/von), auf Grund
dokaz na podlagi indicev der Indizienbeweis
na podlagi izkušenj erfahrungsmäßig, erfahrungsgemäß
na podlagi suma auf den Verdacht hin
če vzamemo za podlago unter/bei Zugrundelegung

2. glasba die Unterlegung

podre|ti se [é] (-m se) podirati se stavba: einstürzen, zusammenbrechen, zusammenkrachen; drevo: fallen; načrti: platzen, sich zerschlagen; upi: zunichte werden/sein
vse se je podrlo alles ging schief
|
figurativno od tega se ne bo svet podrl davon/deswegen geht die Welt nicht unter
pa če se svet podre es koste, was es wolle

podrézati (-am) perf.

1. stuzzicare; spingere

2. pungolare, sollecitare, spronare;
če se noče učiti, ga je treba malo podrezati se non vuole studiare, bisogna spronarvelo
pren. podrezati (pri kom) impegnarsi (presso qcn.) per, adoperarsi per

podrobíti (-ím) perf. sminuzzare, tritare, frantumare; stritolare:
pren. če ga dobim, mu bom vse kosti podrobil se mi viene fra le mani gli spacco le ossa

pogleda|ti¹ [é] (-m) gledati

1. (jemanden/etwas) anschauen, anblicken; (kurz) -schauen, -blicken, -sehen (sem herschauen, tja hinschauen, gor aufschauen, aufblicken, dol hinunterblicken, proč wegschauen, wegblicken, ignorirati hinwegsehen, za kom/čim nachsehen)
pogledati vstran zur Seite blicken
pogledati v tla den Blick senken, zu Boden blicken
ne pogledati ne na levo, ne na desno weder rechts noch links schauen

2. (odpreti oči) die Augen aufmachen

3. (vreči pogled) einen Blick werfen (na auf, v in), koga: (jemandem) einen Blick zuwerfen, na hitro/skrivaj: (jemanden/etwas) mit einem Seitenblick streifen, einen Blick riskieren, ein Auge riskieren
pogledati v kaj einen Blick werfen in, einen Blick hineinwerfen in
figurativno pogledati v ozadje česa (etwas) hinterfragen, za kulise: einen Blick hinter die Kulissen werfen/tun

4.
pogledati na uro/koliko je ura auf die Uhr sehen

5.
pisano pogledati quer ansehen
pogledati skozi prste (etwas) durchgehen lassen, fünf gerade sein lassen, durch die Finger schauen
globoko pogledati v kozarec (tief) ins Glas blicken/schauen

6.
zelo natančno pogledati (etwas) unter die Lupe nehmen (tudi figurativno)
daj, da te pogledam! [Laß] Lass dich anschauen!
če natančno pogledamo bei Lichte besehen, bei Tage besehen
| ➞ → gledati

poglédati (-am) | pogledováti (-újem) perf., imperf.

1. gettare uno sguardo, un'occhiata; guardare, sbirciare:
pogledati skozi okno guardare dalla finestra
pogledati v slovar guardare nel dizionario, consultare il dizionario
grdo, jezno, veselo pogledati guardare bieco, con aria arrabbiata, allegra
pozorno pogledati guardare attentamente

2. pren. sporgere, venir fuori:
krilo ji je pogledalo izpod plašča la gonna sporgeva di sotto il mantello

3. pren. guardare dietro, interessarsi a

4. ekst.
ne pogledati non toccare, non guardare
cigaret več ne pogleda non accende più una sigaretta

5. pren. (preveriti, upoštevati) constatare, conoscere, considerare, guardare, vedere:
če natančno pogledamo, njegov predlog ni tako slab a un esame più attento, la proposta non è poi così male

6. poglej(te) (v medmetni rabi) guarda(te), senti(te):
poglej, kako zna, če hoče ma guarda com'è bravo, se vuole
poglej, prijatelj, tako se ne dela senti, amico, così non si fa
pogledovati zaljubljeno occhieggiare
debelo pogledati essere stupiti, arrabbiati
pren. knjige še pogledati ne non aprire il libro, non studiare
pren. pogledati stvari do dna guardare, considerare le cose a fondo
pren. pogledati na koga badare a qcn.
pren. pogledati na svet nascere
pren. pogledati komu pod kožo imparare a conoscere qcn.
pog. pogledati komu skozi prste essere indulgente con qcn.
pren. globoko pogledati v kozarec ubriacarsi, alzare il gomito
pren. lahko pogledati komurkoli v oči poter guardare in faccia a chicchessia
pren. pogledati smrti v oči essere in pericolo mortale, guardare la morte in faccia
pren. pogledati dejstvom v oči accettare i fatti, la realtà
pren. pogledati komu v srce guardare nel profondo del cuore di qcn.
pren. pogledati za kulise guardare dietro le quinte di qcs.
pren. pogledati po svetu girare il mondo
pren. bilo ga je veselje pogledati era un pezzo di ragazzo
pren. pisano koga pogledati guardare qcn. bieco, di traverso

pogódu

biti komu pogodu ser del agrado de alg; gustar (ali agradar) a alg
če Vam je pogodu si usted gusta
kadar Vam je pogodu cuando usted guste

point¹ [pɔ́int] samostalnik
konica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)
arhaično bodalo, meč
tehnično koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla
lov cilj, postojanka (psov)
množina udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen)
slovnica pika (tudi full point)
tisk enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi
matematika točka (point of intersection sečišče)
decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.
fizika stopinja (temperature na lestvici), stopnja
geografija rtič
geografija stran neba (cardinal points glavne strani neba)
točka, kraj, mesto, cilj, namen (point of destination namembni kraj; ekonomija point of entry vstopno pristanišče)
trenutek, moment (odločilni, kritični at the point of death umirajoč)
točka dnevnega reda (to differ on several points ne strinjati se v več točkah)
poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel (there is no point in doing it nima smisla to narediti)
poudarek (to give point to one's words dati poudarek svojim besedam)
(karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak point njegova močna, šibka točka; it has its points ima svoje dobre strani)
ekonomija točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga
šport točka (to lose on points izgubiti po točkah, points win zmaga po točkah)
šivana čipka
glasba znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek
vojska predstraža, izvidnica
britanska angleščina kretnica

ekonomija to be on points biti racioniran (blago)
to be off points biti v svobodni prodaji
ekonomija to put on points racionirati
at all points temeljito, popolnoma, v vseh ozirih
at the point of na robu, blizu
at the point of the pistol z namerjeno pištolo
at the point of the sword z grožnjo, nasilno
at this point v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)
to be on the point of pravkar nameravati
beside (ali off, away from) the point neprimeren, ne na mestu
to bursting point (sit) da bi počil
boiling-point vrelišče
freezing-point ledišče
melting-point tališče
to bring to a point dovršiti, končati
a case in point ustrezen primer
to carry (ali gain) one's point doseči svoj smoter
to come (ali get) to the point priti k stvari, priti do odločilnega trenutka
to give point to s.th. poudariti kaj
šport to give points to s.o. dati komu prednost v igri, figurativno biti močnejši
figurativno nine points skoraj vse, 90 procentov
possession is nine points of the law če kaj imaš, imaš vedno prav
to dine on potatoes and points jesti samo krompir
in point ustrezen, umesten
in point of glede na
in point of fact pravzaprav, resnično
point at issue sporna točka
a point of interest zanimiva podrobnost
the point of the jaw brada
a knotty point zamotana stvar
to keep to the point ostati pri stvari
to lack point ne biti prepričljiv
to make a point of vztrajati na čem, poudarjati
šport to make (ali score) a point doseči točko; dokazati resničnost trditve
to make s.th. a point of honour smatrati kaj za častno zadevo
a moot point dvomljiv dokaz
ameriško point of origin kraj porekla
not to put too fine a point on it brez ovinkov povedati, ne prikrivati
to press a point vztrajati pri čem, pritiskati na kaj
point of no return aeronavtika nevarna cona, figurativno od kjer ni vrnitve
to see the point razumeti poanto
to stand upon points paziti na vsako malenkost, biti prenatančen
to stick to the point ostati pri stvari
to stretch (ali strain) a point narediti izjemo, pogledati skozi prste
one's sore point boleča točka
there is no point in it nima smisla
to the point stvarno
up to a point do neke mere
turning-point preokret
point of view stališče, mnenje
that is the point to je vprašanje, to je poglavitna stvar
parlament point of order dnevni red

poizvédeti (-vém) | poizvedováti (-újem) perf., imperf. procurarsi, prendere informazioni (su, circa); investigare, informarsi (circa, su); documentarsi (su):
poizvedoval je med znanci, če ga je kdo videl si informò tra i conoscenti se qualcuno l'avesse visto
poizvedovati o kom inquisire su una persona, richiedere notizie di qcn.

pojáhati (-am) perf.

1. partire a cavallo

2. vulg. fottere, montare:
pog. če bo šlo tako naprej, nas bo vse skupaj hudič pojahal se continua così, siamo tutti fottuti

pojáviti se aparecer; mostrarse, presentarse; surgir; emerger

pojaviti se na pozorišču aparecer en escena
če se pojavi kaka težava si surge alguna dificultad

pokal konfederacij stalna zveza
(nogometno tekmovanje) ▸ Konföderációs Kupa
Če ga ne bi zaustavila poškodba, bi mogoče že lahko igral tudi na letošnjem pokalu konfederacij. ▸ Ha nem állította volna meg a sérülés, talán már az idei Konföderációs Kupán is játszhatott volna.

pokondíriti se -kòndīrīm se iz buče postati vrč: kad se tikva pokondiri če buča postane vrč, če se preprostež povzpne med gospodo; pokondirena tikva jara gospoda

polarni sij stalna zveza
(svetlobni pojav) ▸ sarki fény
Če bo nebo takrat jasno, bo mogoče v Severni Evropi spremljati polarni sij. ▸ Ha akkor tiszta lesz az égbolt, Észak-Európában meg lehet figyelni a sarki fényt.

poljubíti embrasser, baiser, donner un baiser

poljubiti se s'embrasser, popularno se sucer la pomme
poljubiti koga na čelo, lice, usta baiser (ali embrasser) quelqu'un sur le front, sur la joue, sur la bouche
poljubiti komu roko baiser la main de quelqu'un
če se vam poljubi si bon vous semble, si vous le jugez bon

pomágati (-am)

A) imperf., perf.

1. aiutare, assistere, sostenere; dare una mano a, coadiuvare:
pomagati sosedu aiutare il vicino
pomagati na polju, v kuhinji aiutare nel lavoro dei campi, in cucina

2. (prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja) sostenere, appoggiare, soccorrere, rimediare; giovare:
pomagati komu v nesreči sostenere uno nella disgrazia
pomagati pri utrpljeni škodi rimediare ai danni sofferti
tvoji nasveti niso dosti pomagali i tuoi consigli non sono giovati a molto

3. jur. ekst. favoreggiare, fiancheggiare, spalleggiare; pren. pejor. tener bordone a qcn.

4. ekst. (biti bolje) valere; servire, giovare:
kaj pomaga ugovarjati? che vale protestare?
pri njem ne pomagata ne palica ne jok con lui non servono né le buone né le cattive
pren. kopeli so mu pomagale na noge i bagni gli hanno giovato molto
tu ne pomaga več nobena maža non c'è proprio niente da fare
kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja a che serve tutto l'oro del mondo se non c'è la salute?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pomagati otroku na svet assistere (la madre) al parto; aiutare a venire alla luce, al mondo
evf. pomagati komu v jamo essere colpevoli della morte di qcn.
pren. italijanščino je govoril, da bog pomagaj masticava male l'italiano

B) pomágati si (-am si) perf., imperf. refl.

1. aiutarsi:
pri plezanju si je pomagal z rokami in nogami si arrampicava aiutandosi con le mani e coi piedi

2. valersi di, servirsi di, giovarsi di:
pomagati si s primerom, z nasvetom giovarsi di un esempio, valersi di un consiglio
pomagati si z zvijačo ricorrere all'astuzia, all'inganno
pomagati si s slovarjem (pogledati v) ricorrere al dizionario
PREGOVORI:
pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal chi s'aiuta il ciel l'aiuta

pomísliti to think (na of); to imagine, to conceive; to fancy; to consider (na kaj something); to be struck by an idea; to reflect

pomisli! imagine!, fancy!, just think!
pomisli, kaj delaš! think what you are doing!
samó pomislite! just fancy (ali think)!
pomisli, da si na mojem mestu! suppose you were in my place!
na to ni niti pomísliti it is out of the question!
na to še v sanjah ne bi pomislil nothing is further from my mind
čakaj, da pomislim (vidim)! let me see!
niti pomisliti ne smem na to I can't bear the thought of it
pomisli(te) si to!, pomisli(te) kaj takega! fancy that!
če pomislimo, da... considering that...
pomísliti na najhujše to anticipate the worst