Franja

sūmō -ere, sūmpsī, sūmptum (iz *subs-emō; prim. umbr. sumtu = sūmitō)

1. vzeti, jemati (si), prije(ma)ti (za) kaj, zgrabiti (za) kaj: fustem Pl., aliquid duobus primoribus digitulis Pl., vas ali legem in manus Ci., Epicurum autem et Metrodorum non fere praeter suos quisquam in manus sumit Ci., nosse causas, quarum orationes in manus sumpserimus Q., sumere epistulam S., L., litteras Ci. ep. ali frumentum in cellam Ci. k sebi vzeti, (s)prejeti, frumentum ex agris C., iam commeatu sumpto L., equum alicui C. (od)vzeti; toda: equum ab aliquo C. = dobiti, prejeti, pomum de lance O., cyathos H., ferrum O., arma Ci., L., N., V., T. prijeti za orožje, odločiti se za orožje, bucina sumitur illi O.; o jedači in pijači = (po)jesti oz. (s)piti, popi(va)ti, (za)užiti, použi(va)ti, zauži(va)ti: Sen. ph. idr., cibum Petr., quidquid cibi sumpsi N., lacerta in cibo sumpta Plin., sumere venenum, soporem N., partem Falerni, medicamentum Cu., potiunculam Suet.; o obleki, obutvi ipd. vzeti (si), jemati (si), nade(va)ti si, obleči (oblačiti) (si), obu(va)ti (si): togam praetextam L., sumpta virili toga Ci., regium ornatum nomenque sumere N., calceis et vestimentis sumptis Ci. potem ko se je obul in oblekel, gausapa si sumit, gausapa sumpta proba O., sumpta famulari veste Suet., sumere diadema Val. Max.; pren.: abiectā quaestoriā personā comitisque sumptā Ci. potem ko je nase vzel (prevzel) vlogo; o jemanju, prejemanju denarja = vzeti, jemati, preje(ma)ti, zaje(ma)ti, vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati, izposojevati) si, sposoditi (sposojati, sposojevati) si: argentum ab aliquo Ter., pecuniam sumpsit mutuam a Sex. Stloga Ci., pecuniam … sumptam mutuam Faesulas ad Manlium … portare S., si mutuas non potero, certumst sumam faenore (proti obrestim) Pl.; tudi sumere pecuniam (brez mutuam) in samo sumere ab aliquo Ci.; kot kupec si kaj vzeti ali jemati = kupiti, kupovati: decumas agri Ci., tanti ista (sc. signa) sumpsisti Ci. ep., quae (sc. obsonia) parvo sumi nequeunt H.; tudi = naje(ma)ti: perventumst eo, quo sumpta navis est Ci.; vzeti = osvojiti, pribojevati (si): proelio sumpta Thessalia est Fl.; occ.
a) vzeti (si), jemati (si) = dobi(va)ti: arma ab Samnitibus S., ex Gallia auxilia Cu., ex qua urbe vinum sumeret N.
b) v rabo vzeti (jemati), (po)rabiti, uporabiti (uporabljati), obrniti (obračati) na kaj, izda(ja)ti, zapraviti (zapravljati), (po)trošiti: ei (sc. rei) hilarem hunc sumamus diem Ter., diem sumere ad deliberandum C., sibi aliquot annis sumptis ad confirmandas copias Ci., ad colloquium castra sumere Ci. določiti, operam frustra Ter. ali frustra tantum laborem sumere C. zastonj si (toliko) prizadevati, sumpseris tibi familiaritatem nostram ad praesidium ornamentumque Plin. iun., in mala uxore atque inimico siquid sumas, sumptus est: in bono hospite atque amico quaestus est, quod sumitur Pl., minus in istis rebus sumptumst sex minis Pl.; pesn. α) spolno vzeti (si), rabiti, uži(va)ti: mille licet sumant O., cum … nudam cuperet sumere uterque prior Mart., cum (sc. senex) voluerit aliquid sumere, opus anhelitu prodet Petr. β) (o)slabiti, treti, prevze(ma)ti: curis sumptus suspirantibus Enn. ap. Ci., venustate eius (sc. iuvenis) sumitur (sc. mulier) Ap.

2. metaf.
a) vzeti (si), jemati (si), preje(ma)ti, dobi(va)ti, pridobi(va)ti: a Pompeio exempla Ci., ex hoc numero nobis exempla sumenda sunt Ci., sumere cognomen Ci. dati si, tempus cibi L. vzeti si, quamcumque deus tibi fortunaverit horam, grata sume manu H., ne petite auxilium, sed sumite O., laudem a crimine sumere O. zadobi(va)ti, pridobiti si, sumere praerupta gaudia O. uži(va)ti, robora O., vires O., H., robur corporibus animisque (na telesu in duši) L., sumpto rigore O., unde (= ut inde) vitam sumeret aptius H., distat, sumasne prudenter an rapias H., ab uno signo sumamus exordium Macr., fictio a capite sumit exordium Lact., ab illa quaestione principium sumere Lact.; poseb.: sumere animum O. osrčiti se; toda: animum ex eventu sumere T. odločiti se; z objektnim gen.: interficiendi domini animum sumere T. skleniti ubiti (usmrtiti) gospodarja; tudi sibi sumere z inf.: hi, qui sibi lugere sumpserunt Sen. ph. ki so sklenili; supplicium sumere kazen izvršiti (izvrševati), kaznovati: supplici sibi sumat, quod volt ipse, ob hanc iuriam Pl., damnati proditores sumptumque supplicium L., supplicium sumere de aliquo Ci., C. ali ex aliquo L. ali ab aliquo Val. Max. izvršiti nad kom (smrtno) kazen, kaznovati koga (s smrtjo); pesn.: et poenam scelerato ex sanguine sumit V. in se maščuje morilčevi krvi, quis tam crudelīs optavit sumere poenas? V. kdo si je dovolil tako kruto mrcvarjenje (tako kruto te razmrcvariti)?; occ. vzeti (si), jemati (si) = (iz)voliti, izbrati (izbirati) (si); s stvarnim obj.: sumere sibi studium philosophiae Ci., nos Capuam sumpsimus Ci. ep., sumere diem (sc. inaugurationis) Ci., tempus colloquendi N., hiberna sumpserant ad ipsorum luxuriam N., vilia potissimum sumere N., laxamentum plebi L., hic vobis bellum et pacem portamus: utrum placet, sumite L., sumite materiam vestris, qui scribitis, aequam viribus H., quis te mala sumere cogit? aut quis deceptum ponere sumpta vetat? O.; pesn. sumere (sibi) z inf. izbrati si za predmet (za temo, za tematiko): quis sibi res gestas Augusti scribere sumit? H., quem virum … tibiā sumis celebrare, Clio? H.; z osebnim obj.: potestas non modo reiciendi sed etiam sumendi recuperatores Ci., sumere duces amnis peritos Cu. dobiti, priskrbeti si, quod tres patricios magistratus … nobilitas sibi sumpsisset L., sumere disceptatorem L., ne ego meliores liberos sumpsisse videar quam genuisse S. da sem vzel za svoje, da sem posinovil, sumere duos Caesares Eutr.; z dvojnim acc.: consulentibus nominatim Pythia praecepit, ut Miltiadem imperatorem sibi sumerent N., aliquem sibi collegam sumere Eutr.
b) kaj v roko (roke) vzeti (jemati), nase vzeti (jemati), ukrepati = začeti (začenjati), lotiti (lotevati) se česa, podvze(ma)ti kaj, prevze(ma)ti: tibi haec opera sumenda est Ci., sumere inimicitias Ci., proelium S. fr. ali proelia Suet. zače(nja)ti boj(e), spustiti (spuščati) se v boj(e), duellum cum aliquo L., bellum L., Fl., bellum facile sumi, aegerrume desinere S., sumere expeditionem Fl., periculum Sil., nec ponit aut sumit secures arbitrio popularis aurae H., quae prima exordia sumat? V. kjer bi začel?, prima fide (= fidei, gen.) vocisque ratae temptamina sumpsit O. je poskusila.
c) spreje(ma)ti, nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti: animo obsequium Pl., si vero etiam vitiosi aliquid est, id sumere et in eo vitiosum esse non magnum est Ci., patrum vestrosque antiquos mores vultis pro his novis sumere L., sumere formas V., speciem hominis O., Fortuna … vultus modo sumit acerbos O. zdaj neprijazno nabere obraz, sumere temperiem O., est etiam calor ille animo, quem sumit, in ira cum fervescit … ardor Lucr.; occ. privze(ma)ti, navze(ma)ti se česa, (pri)lastiti si, prisvojiti (prisvajati) si kaj: ipse autem Ariovistus tantos sibi spiritus, tantam arrogantiam sumpserat, ut … C. se je (bil) navzel tolikšne ošabnosti, tolikšne predrznosti, ne imperatorias sibi partes sumpsisse videretur C., sumere sibi iudicium C., sume superbiam H. navzemi se ponosa, bodi ponosna, sumpsi hoc mihi pro tua in me observantia Ci. ep., mihi non sumo tantum neque adrogo Ci.; s finalnim stavkom: hoc tibi sumis, ut innocens iudiceretur? Ci.
d) z ACI (v mislih, govoru) vzeti (jemati), imeti, šteti (kaj za kaj, kaj za kakšno), misliti (si), domnevati, določiti (določati): unde datum sumis Pl., beatos esse deos sumpsisti: concedimus Ci., tibi hoc sumis neminem, nisi qui patricius sit, bono esse genere natum Ci., id sumere istos pro certo, quod dubium controversumque sit Ci., pro non dubio sumebant … aequius esse … L., alterutrum fatearis sumasque necessest Lucr.; od tod subst. pt. pf. sūmptum -ī, n (gr. λῆμμα) domneva, domnevek = mnenje, podmena, premisa, hipoteza, ki jo je tudi nasprotnik dopustil, starejše podmenílo: M.; occ. v misel vzeti (jemati), v ozir (poštev) vzeti (jemati), omeniti (omenjati), navesti (navajati): homines natos sumere odiosum est Ci., ex hisque tuis sumam aliquem Ci., unum hoc sumo Ci., quid enim quisquam potest ex omni memoria sumere inlustrius? Ci., sumere annum tertium Ci., aliquid argumenti loco C. kot (za) dokaz, exemplum, testimonium Corn.

Opomba: Sinkop. inf. pf. sūmpse Naev. ap. Gell.; zastar. pf. surēmit = sumpsit, surempsit = sumpserit po: Fest. in P. F.

Sūnium (Sūnion) -iī, n (Σούνιον) Súnion (Súnij), Súnionsko (Súnijsko) predgorje ali Súnionski (Súnijski) rt (nos) v južni Atiki (zdaj Kolonnes): Ter., Ci. ep., L., O., Mel., Plin., Stat. Od tod preb. Sūniī -ōrum, m Súnionci, Súnijci: Ci.

Surrentum -ī, n Surént (zdaj Sorrento), primorsko mesto v Kampaniji jugovzhodno od Neapolis (Neaplja), sloveče po vinarstvu in izdelovanju lončenega posodja: Mel., Plin., Sil. Od tod adj. Surrentīnus 3 suréntski, surentínski: palmes, colles O., montes, testae, vinum Plin., vina H., Plin., litus Sen. ph., promunturium T.; subst.
a) Surrentīnī -ōrum, m Suréntčani, Surentín(c)i, preb. Surenta: L.
b) Surrentīna -ōrum, n (sc. vina) suréntska vina: Pers., Mart.

Sūtrium -iī, n Sútrij, mesto v južni Etruriji (zdaj Sutri): L., Vell.; preg.: quasi eant Sutrium Pl. ali Sutrium quasi eant Fest. = dobro pripravljen lotiti (lotevati) se česa (kakor so se Rimljani lotili obleganja mesta Sutrij). — Od tod adj.

1. Sūtrīnus 3 sútrijski, sutrínski: ager L., colonia (= Sutrium) Plin.; subst. Sūtrīnī -ōrum, m Sútrijci, Sutrín(c)i, preb. Sutrija: L., Tert.

2. Sūtrius 3 sútrijski: tecta Sil.

svȁkī -ā -ō vsak: svaki da pokupi svoje stvari, pa da idemo; ovaj podmukli tip spreman je na -u gadost; ljudi od -e ruke različni ljudje; -a ti čast vsa čast ti; -o dobro vse dobro ti želim; -o malo = o toliko vsake toliko, zdaj pa zdaj

swing¹ [swiŋ]

1. samostalnik
zamah, mahanje, vihtenje; nihaj, nihanje sem in tja; zibanje, guganje; tok; elastična, ritmična hoja; svoboda gibanja; gugalnica, guncnica
glasba swing (hitri stil jazza, kompozicija v tem smislu)
ekonomija, ameriško doba konjunkture, procvit, višek
politika krožno volilno potovanje (kandidata)
pogovorno posad, (delovna) izmena

in full swing v polnem razmahu
off one's swing figurativno ne na višini, ne pri moči
free swing svoboda gibanja, torišče
the swing of the pendulum nihanje nihala, figurativno spremenljivost (zlasti prihod na oblast zdaj ene zdaj druge politične stranke)
to be on the swing nihati sem in tja
to get into the swing of s.th. uvesti se v kaj, priučiti se čemu
to give full swing to s.th. dati čemu popoln razmah, popolno svobodo potekanja
to go with a swing gladko iti ali potekati
to have one's swing figurativno iti svojo pot
to let s.th. have its swing pustiti kaj potekati po normalni poti (normalno)
let him have his full swing pustite ga, naj dela, kar hoče
let me have a swing daj, da se malo poguncam na gugalnici
to live in the full swing of prosperity živeti v največjem blagostanju
to walk with a swing hoditi z dolgimi, ritmičnimi koraki, z elanom

2. pridevnik
vrtljiv; nihalen; gugalen

Sybaris -is, acc. -im, redkeje -in, abl. -ī (Σύβαρις) Síbaris

1. m reka ob vzhodni obali Lukanije (zdaj Sibari): O., Plin.

2. f mesto ob reki Sibaris, ki so ga ustanovili Grki; l. 510 je bilo razdejano, pozneje (l. 443) zopet sezidano kot atenska kolonija in imenovano Thurii, razvpito po potratnosti in razkošnosti svojih prebivalcev: Varr., Ci., L., O., Plin. Od tod subst.
a) Sybarītae -ārum, m (Συβαρῖται) Sibaríti, Síbarci, preb. mesta Sibaris: Sen. ph.
b) Sybarītis -tidis, acc. -tida, f (Συβαρῖτις) Sibarítida, Sibarítka, naslov neki erotične pesmi: O.; adj.
a) Sybarītānus 3 síbarski, sibaritánski: ager Varr., exercitus Plin.; kot subst. Sybarītānī -ōrum, m = Sybaritae Sibaríti, Síbarci, Sibaritán(c)i: Iust.
b) Sybarīticus 3 (Συβαριτικός) síbariški, síbarski, sibarítski, meton. = nasladen, erotičen, obscen, starejše stidožalen: Lamp., libelli Mart.

3. m Síbaris, moško ime: H.

Syrācūsae -ārum, f (Συρακοῦσαι) Sirakúze, glavno mesto Sicilije, ki so ga l. 735 ustanovili Korintčani pod Arhijevim (Archias) vodstvom, rodno mesto Arhimeda in Teokrita (zdaj Siracusa): Ci., L., N., O., Mel., Plin., Sil., Vell., Tert., Aus. (ki meri Syràcūsae). Od tod adj.

1. Syrācūsānus 3 sirakúški, sirakužánski (sirakúžanski): Plin., conventus, lautumiae, mensae Ci.; subst. Syrācūsānus -ī, m Sirakúžan (Sirakužán): Pl.; pogosteje pl. Syrācūsānī -ōrum, m Sirakúžani (Sirakužáni), Sirakúzijci, preb. Sirakuz: Ci., L.

2. Syrācūsius 3 (Συρακοῦσιος) sirakúški, sirakúzijski: mensae Ci.; subst. Syrācūsiī -ōrum, m = Syrācūsānī Sirakúzijci, Sirakúžani (Sirakužáni): Plin., Prisc.

3. Syrācosius 3 sirakóški, sirakózijski, iz Sirakúz izvirajoč (prihajajoč): Dio, Hicetus Ci., versus V., ars, poëta, urbs O., senex (= Archimedes) Cl.; subst. Syrācosiī -ōrum, m = Syrācūsānī Sirakózijci, Sirakóžani (Sirakožáni): Ci.

Syrī -ōrum, m (Σύροι) Sír(ij)ci, preb. Sirije: Pl., Ci., L., O. idr.; Syri venales Ci. (o sužnjih). Od tod

I. adj.

1. Syrus 3 sír(ij)ski: merx, vina H., lagoena Mart., sermo Eccl., Vop.; subst. Syrus -ī, m Sír(ij)ec, ime Aktajonovega psa: Hyg.

2. Syrius 3 (Σύριος) sír(ij)ski: pira V., Col., nardus Pr., munus Pr. nardno olje, ros Tib. nardno mazilo (nardna dragomast), lilinum, oleum, triticum Plin., Syrii tumores Mart., dea Suet., Ap., Fl., Hyg. sirska; menda gre za boginjo Atargatida (Atargatis, Ατάργατις), ki so jo Grki istovetili z Derketo (Dercetō, Δερκετώ) in častili kot mater vseh živečih; Rimljani so je istovetili zdaj z Junono, zdaj z Venero. — Od tod subst.
a) Syria -ae, f (Συρία) α) Sírija, pokrajina v Mali Aziji, ki je mejila na severu s Kapadokijo, na zahodu s Palestino, Fenicijo, Sredozemskim morjem in Kilikijo, na vzhodu z Mezopotamijo (Evfratom) in Arabijo, na jugu s Fenicijo: Ci., Cu., Mel., Plin. β) v širšem pomenu sírsko kraljestvo (dinastije Selevkidov), ki je vključevalo Sirijo, Babilonijo, Fenicijo in Palestino: Ci., Cu., T.; v pl. = sírske dežele, sírske pokrajine: Cat., Mel., Ulp. (Dig.). γ) = Asírija: Suet., Sardanapalli, opulentissimi Syriae regis Ci., Syriae regem Babylone regnantem hoc opus esse molitum memoriae proditum est Cu.
b) Syriī -ōrum, m Sír(ij)ci: Iust.
c) syrium -iī, n sír(ij)ski lilijev sok: Plin.

3. Syriacus 3 (Συριακός) sír(ij)ski: publicani Ci. ki (dobro) kupčujejo (trgujejo) v Siriji, nomen Varr., boves Plin., expeditio Suet. v Sirijo, bellum Fl., cultus Lamp.; adv. Syriacē: loqui Vulg.

4. Syriāticus 3 sír(ij)ski: Ulp. (Dig.), Fr. —

II. subst.
a) Syriscus -ī, m (Συρίσκος, demin. Σύρος) Sirísk = Sír(ij)ček, Sír(ij)ec, Sírče α) kot moško lastno ime: Mart., Aus. β) zaničlj. ali ljubkovalno suženjsko ime Syrus: Ter.
b) Syrisca -ae, f (Συρίσκα, demin. Σύρα) Siríska, Sír(ij)ka, žensko lastno ime: Ps.-V. (Copa).

Opomba: V nekaterih (celo najboljših) rokopisih najdemo tudi zapisa Suri, Suria.

Sȳros -ī, f (Σύρος) Síros, kikladski otok med Delosom in Parosom, rodni kraj Ferekida (še zdaj Syros): O., Mel., Plin. Od tod adj.

1. Sȳricus 3 síroški: Col., Plin.

2. Syrius 3 (Σύριος) síroški, na Sírosu rojen, po rodu s Sírosa: Ci.

Syrtis -tidis in -tidos, acc. -tim, abl. -te in -tī (tuj. σύρτις sipina v morju)

1. Sírta, ime dveh sipin oz. sipinastih zalivov ob severni obali Afrike: Syrtis maior Velika Sirta pri Kirenajki (zdaj Bengasi oz. Banghāzī) in Syrtis minor Mala Sirta pri Bizakeni (zdaj Gabes): S., L., V., H., O., Pr., Tib., Lucan. (z gen. -tidos), Mel., Plin. (z gen. -tis), Sid.

2. meton. pusto peščeno obrežje ob Sírtah, peščeno področje ob Sírtah: inhospita Syrtis V., per Syrtīs iter aestuosas H., ad litora Syrtis Lucan.

3. metaf. Sírta = skala, čer, peč: Syrtim patrimonii, scopulum libentius dixerim Ci., vitiorum Syrtibus obrui Hier. — Od tod adj.

1. Syrticus 3 (Συρτικός) sírtski: mare, gentes Sen. ph., solitudines Plin.; meton. peščen: ager Sid.

2. Syrtītis -tidis, f ali Syrtītēs -ae, m (tuj. Συρτίτης) sirtítida (sirtitíd) ali sirtít, dragulj, ki ga je bilo mogoče najti v Sirtah: syrtitides in litore Syrtium, iam quidem et Lucaniae, inveniuntur, e melleo colore croco refulgentes, intus autem stellas continent languidas Plin., proximos illis, quos vocant syrtitas, pinnato fulgore radiantes Plin.

še still; yet, as yet

še ne not yet
še vedno still
še nikoli never yet
še enkrat once more
še več still more
še danes this very day
še do danes, še zdaj this very day, even now
še nocoj this very night
še do pred kratkim, do nedavnega until very recently
še isti dan on the very same day
še pred enim tednom sem govoril z njim it is only a week since I spoke to him
še dolgo pozneje for a long time after
še ta teden before this week is over
še oni teden sem jo videl I saw her only last week
še včeraj only yesterday
še zadnjega maja as late as last May
še letos bodo prišli they will still arrive this year
še leta 1960 as late as 1960
še lani only last year
še boljši better still
še močneje kot even stronger than...
še enkrat toliko twice as much, as much again
še enkrat tako velik twice as tall, as tall again
še mnogo much (oziroma many) more
samó še to pot (tokrat) just once more, only this once
komaj še kdo hardly anyone left
še dražji, še višji dearer still, higher still
(samo) še trenutek just a moment
še nikoli never yet
še kaj (drugega)? anything more (ali else)?
imaš še kaj papirja? have you (got) any paper left?
imaš še kaj denarja? have you any money left?
še eno skodelico čaja, prosim! another cup of tea, please!
daj mi še malo kruha! (could I have) another piece of bread, please
danes je vreme še slabše kot včeraj today the weather is even worse than yesterday
dokler je še čas while there is still time
on še ne more delati he is still unfit for work
tega še nikoli nisem videl I have never seen that before
počakaj še dva dni! wait another two days!
daj mu še en kozarec vode! give him another glass of water!
treba je še videti it is yet to be seen
to bomo še videli that remains to be seen
še vedno živijo v Ljubljani they are still living in Ljubljana
še to zimo bo prišel he will be here some time this winter
lahkó še pride he may still come, he may come yet
poskusi še enkrat! try again!, try once more!, pogovorno have another go!
kaj še hoče? what else does he want?
lahko počakaš še en teden? can you wait another week?
še tega je manjkalo! that's all we wanted!
ni bila še dolgo omožena, ko... she had not long been married when...
ostalo je še nekaj denarja there's still some money left, there's a bit of cash left over
naj bo še tako bogat, ne bo uspel no matter how rich he is, he will not succeed
še (= niti) pogledal me ni he did not so much as look at me
kaj še! (= kje pa, ni govora o tem!) what next!
še obesili ga bodo, še na vislicah bo končal! he'll come to a sticky end (one of these days)!
še (vedno) smo tu we are still here
dokler je še živel while he was still alive
nisem še končal I have not yet finished, I still haven't finished

šele [è]

1. ne prej: erst (šele sedaj erst jetzt, nun erst); (poprej) erst, vorher noch

2. (komaj) erst, kaum (star šele deset let erst zehn Jahre alt, saj si šele prišel du bist ja kaum gekommen)

3. poudarjalno: erst (to šele je bil teater das war erst ein Theater)
kaj šele …! und gar, und erst, aber erst (kaj šele njegov brat! aber erst sein Bruder!, und gar sein Bruder!)
zdaj šele (zdaj posebno) nun erst recht, nun erst

4.
šele ko se je zgodil X: erst als, erst mit (šele ko se je zmračilo erst mit der Dämmerung)

šelè prislov seulement, ne … que

šele potem, nato seulement après (ali alors)
šele zdaj seulement maintenant, ce n'est que maintenant que
šele včeraj hier seulement, ce n'est qu'hier que
ura je šele deset il n'est que dix heures
prebral sem šele nekaj strani je n'ai lu que quelques pages
kaj šele jaz! et moi donc!

šelè adv.

1. (ne prej) appena, solo

2. (komaj) appena:
star šele deset let di dieci anni appena

3. kaj šele (za poudarjanje) figurarsi:
kaj šele njegov brat figurarsi suo fratello
zdaj šele appena adesso

4. šele ko appena che, appena quando, non appena, solo dopo che:
šele ko se je zmračilo appena si fece buio
to bomo šele videli questo è ancora da vedere; se son rose fioriranno!

šelè no antes de, no hasta que; sólo, solamente

šele ko sólo cuando, A recién cuando
šele zdaj ahora mismo; sólo ahora
šele pred kratkim hace poco, recientemente, últimamente
šele včeraj sólo ayer, ayer mismo, A recién ayer
pride šele jutri no vendrá hasta mañana

španska vas frazem
(nekaj neznanega) približek prevedka ▸ csukott könyv [teljesen ismeretlen vagy érthetetlen dolog]Zdaj sporazumevanje s pomočjo računalnika ni več španska vas. ▸ kontrastivno zanimivo A számítógép segítségével történő kommunikáció ma már nem ismeretlen dolog.
Vključiti pralni stroj je bila zanj španska vas. ▸ kontrastivno zanimivo Sejtelme sem volt, hogyan kell bekapcsolni a mosógépet.
Obvlada namreč samo polko, vsi drugi družabni plesi pa so zanj španska vas. ▸ kontrastivno zanimivo Csak polkázni tud, az összes többi társasági táncot távolról sem ismeri.

študijski pridevnik
1. (o pridobivanju znanja) ▸ tanulmányi, tanulási, szak-Subvencionirana študentska prehrana se izvaja v študijskih središčih v Sloveniji. ▸ Szlovéniában a tanulmányi központok kedvezményes diákétkezést biztosítanak.Opravila sem že vse študijske obveznosti in zdaj pišem magistrsko delo. ▸ Minden tanulmányi kötelezettségemnek eleget tettem, és most a diplomamunkámat írom.Povezane iztočnice: študijska izmenjava, študijsko leto, študijska knjižnica, študijski krožek, študijska skupina, študijski program, študijska smer

2. (namenjen raziskovanju ali testiranju) ▸ teszt-, tanulmány- Študijski modeli avtomobilov so na vsakem pomembnem sejmu velika privlačnost. ▸ A tesztautómodellek nagy vonzerőt jelentenek minden jelentősebb vásáron.Platnom so pregledno dodane študijske risbe, ki nas poučijo o tem, kako so nastajale večje kompozicije. ▸ A vásznak mellé jól áttekinthető tanulmányrajzokat mellékeltek, melyekből megtudhatjuk, hogyan jöttek létre a nagyobb kompozíciók.
Arhitekt si zamisel v vseh fazah nastajanja in dograjevanja poenostavlja s študijskimi maketami. ▸ Az építész az ötletét az alkotás és a kivitelezés minden szakaszában tesztmakettekkel teszi átláthatóvá.
Povezane iztočnice: študijska zbirka

študirati glagol
1. (šolati se) ▸ tanulmányokat folytat, tanul, hallgatKoliko časa lahko študent študira v tujini? ▸ Mennyi ideig folytathat tanulmányokat külföldön a diák?Letos jih je vpisanih in tudi redno študira nekaj čez 200 študentov. ▸ Idén valamivel több mint 200 hallgató iratkozott be és tanul nappali tagozaton.
2. (učiti se) ▸ tanulSprašujte, študirajte literaturo, bodite zahtevni. ▸ Kérdezzen, tanulja a szakirodalmat, legyen igényes.Po večerji se okopa in nekaj časa študira za izpit. ▸ Vacsora után megfürdik, és kicsit tanul a vizsgára.Ob dopoldnevih, ko ni izpitov, pridno študira. ▸ Délelőttönként, amikor nincs vizsga, szorgalmasan tanul.
3. (proučevati; raziskovati) ▸ tanulmányoz, tanulmányt folytatZa film smo intenzivno študirali šest mesecev. ▸ Hat hónapon át intenzív tanulmányokat folytattunk a filmhez.V prostem času je pričela zavzeto študirati psihologijo verskih kultov in metode indoktrinacije. ▸ Szabadidejében lelkesen tanulmányozni kezdte a vallási szekták pszichológiáját és az indoktrináció módszereit.
Študiral je njihove zavoje in ugotovil, da jih lahko prehiti s krajšo linijo zavoja. ▸ Tanulmányozta, hogyan veszik be a kanyart, és rájött, hogy rövidebb kanyarívvel meg tudja előzni őket.

4. neformalno (razmišljati) ▸ tanakodik
Sem že študiral, da bi ponaredil podpis. ▸ Már azon tanakodtam, hogy meghamisítom az aláírást.
Po ves dan sta študirala, kako bi prišla do šilca žganja in čika. ▸ Egész nap azon tanakodtam, hogyan tudnék egy stampedli pálinkához és cigihez jutni.
Oni so študirali, kako bi prišli do denarja, jaz pa, kako jim ga ne bi dal. ▸ Ők azon tanakodtak, hogyan szerezhetnék meg a pénzemet, én meg azon, hogyan nem adnám oda nekik.

5. (financirati) ▸ kitaníttat
Že zdaj vem, da sina ne bom mogel študirati, čeprav si to silno želi. ▸ Már most tudom, hogy nem fogom tudni kitaníttatni a fiamat, pedig ő nagyon szeretné.

table¹ [téibl] samostalnik
miza
figurativno pogrnjena miza, jed na mizi, obed, hrana; omizje, gostje; plošča (lesena itd.) z napisom; igralna miza (za biljard) itd.; tabela, tablica, popis, register
geografija plató, ravno zemljišče
tehnično deska
arhitektura plošča za oblogo

at table pri mizi, pri obedu
billiard-table miza za biljard
folding table zložijiva miza
kitchen-table kuhinjska miza
round table okrogla miza
multiplication table poštevanka
table of contents tabela, kazalo vsebine
table of exchanges ekonomija tabela (za preračunavanje) tečajev
sliding table raztezna miza
tea-table čajna miza
toilet-table toaletna miz(ic)a
writing table pisalna miza
the pleasures of the table užitki pri mizi (jedeh)
synoptic table sinoptična tabela
time-table vozni red
the twelve tables zgodovina, pravno zakoni 12 plošč
the two tables of the law religija plošči 10 božjih zapovedi
to be at table biti pri mizi, pri obedu
to clear the table pospraviti mizo
he keeps a good table pri njem se dobro jé
he kept the table amused zabaval je vse omizje
to lay on the table parlament odgoditi, odložiti (na kasneje)
these matters are on the table figurativno o teh zadevah (stvareh) se prav zdaj razpravlja
to learn one's tables učiti se poštevanke, računanja
to lie on the table ležati na mizi, figurativno biti odložen (na kasneje)
to set (to lay, to spread) the table pogrniti mizo
to set the whole table laughing, in a roar spraviti vse omizje v smeh, v krohot
to take the head of the table sesti na čelo mize
to turn the tables figurativno spremeniti (čemu) smer, spremeniti situacijo, obrniti vloge, obrniti srečo
the tables are turned sreča se je obrnila (drugemu v prid), vloge so obrnjene
to turn the table on the opponent pobijati nasprotnika z njegovim lastnim orožjem
I turned the tables on him spravil sem ga v stisko, v težave, v katere me je on hotel spraviti
to wait at table streči pri mizi