Franja

Herculēs -is, redko -ī, m (iz gr. Ἡρακλῆς je v italskih narečjih po izpahu samoglasnika „a“ nastala obl. Hercles ali po drugi sklanjatvi Herclus, odkoder voc. Hercle; v lat. se je med c in l vrinil „u“) Hêrkul, v grški mitologiji sin Jupitra in Alkmene, rojen v bojotskih Tebah, soprog Dejanejre, najslavnejši grški junak, poseb. bojotski narodni heroj, vzor moške kreposti. Za svoje sodobnike si je pridobil največje zasluge s tem, da je uničeval divje zveri in roparje. Mikenski kralj Evristej mu je naložil 12 zelo težkih del (Herculis athla, gl. athlon), ki jih je vsa srečno opravil. Bojeval se je baje tudi na Zahodu in Vzhodu ter prišel celo v Indijo. Zaradi njegovih junaških del ga je Jupiter vzel v nebo, uvrstil med bogove in oženil z boginjo Hebo. Tirski in libijski Herkul je istoveten s feniškim Melkartom. Tacit ga enači z germanskimi, drugi pisci z egipčanskimi bogovi. Imeli so ga tudi za delitelja bogastva (gr. πλουτοδότης) in mu zato darovali desetino pridobljenega imetja. Bil je tudi spremljevalec in voditelj Muz (gr. μουσαγέτης): Pl., Varr., Ci., Lucr., H., Cu., Sen. tr. idr. Herculis uxor O., Herculis columnae, gl. columna, Herculis silva (v Nemčiji na vzhodu od Vezere) T., Hercules Musarum Suet. Pogosto voc. kot rotilna beseda = za Herkula, pri Herkulu, za boga, pri bogu, bogme, (za)res, resnično v obl.
a) hercules (Hercules): licet hercules undique omnes terrores impendeant Ci., valde hercules nobis laborandum est Ci., et hercules … nunc oneratum vestris fortunis hostem abire sinitis L., at hercules, munia militae … inpigre toleratis Cu.
b) hercule: at hercule aliquot annos … populus Romanus … maxima parte … imperii caruit Ci., neque ego, hercule, fur, ubi vasa praetereo sapiens argentea H., dignus, hercule, qui nunc quoque tantum … continentiae ferat fructum Cu.
c) hercle: perii hercle Ter., unde isti versus? dicam hercle Ci., absolutus sum novo hercle more Ci., per hercle rem mirandam Gell.; včasih v zvezi z drugimi zagotavljajočimi besedami: certe hercle Pl., Ter., hercle certo Pl., hercle sane ali sane hercle Corn., Ci.
č) meherculēs, mehercule, mehercle (v teh obl. je „me“ morda star. voc. pron. meus ali pa je mehercules, meherc(u)le elipt. izraz za „ita me, Hercules (Hercule, Hercle), iuves“): lubentius dixerim … mehercule quam mehercules Ci., ego mehercules hac sum suspicione percussus Ci., verum mehercule hoc, iudices, dicam Ci., servi mehercule mei si me isto pacto metuerent Ci., exercitus … mehercule magis strenuus quam felix S., pulcre mehercle Ter. — Pl. nom. Herculēs: Varr. fr., Verr. fr., Arn., Aug., gen. Herculum: Tert., dat. ali abl. Herculibus Varr. — Od tod adj.

1. Herculāneus (-ius) 3 herkulski: pars Pl. desetina, ki so jo odmerjali Herkulu, urtica, formicae Plin. največja (največje), nodus Sen. ph., ki ga je zelo težko razvozlati, mater (= nymphaea) Ap. h.; subst. Herculānia -ae, f, bot. = sidērītis: Ap. h.

2. Herculānus 3 herkulski = dolg, velik: pes Gell.

3. Herculeus 3 Herkulov, herkulski: labor H., hospes (= Kroton, ki je Herkula gostoljubno sprejel) O.; od tod urbs hospitis Herculei (= mesto Kroton) O., Herculea urbs O. = kampan(ij)ski Herkulaneum, Trachin O. ki ga je ustanovil Herkul, hostis (= Telephus, Herkulov sin) O., arcus, artus, vires, numen O., gens O., penates Sil., arbor V. (Herkulu posvečen) beli topol, clava Pr., litora Pr. ob kampan(ij)skem Herkulaneu, Oete Lucan., lacerti, tela, sagittae Val. Fl., fragor Val. Fl. veliko, silno, opes Val. Fl. pomoč, auxilia Val. Fl., natus in Herculeo Fabius lare Iuv., arces Mart., astrum Mart. ozvezdje Lev, audacia Iust., sacra Aur. Herkulovo bogoslužje.

4. Herculīnus 3 herkulski: Prisc.

*herse [ɛrs] féminin brana; dvižna železna mreža na trdnjavskih vratih; tloris ostrešja; instrument za merjenje hitrosti oblakov

eccl velik svečnik s številnimi konicami za natikanje sveč

híša house; (stavba) building

stanovanjska híša tenement (house); dwelling, arhaično habitation; (gosposka hiša) mansion; (graščina) manor
mestna híša (magistrat) town hall, city hall; (vladarska, knežja) dynasty
trgovska híša house, (business) firm, concern; store, department store; establishment
vogelna híša corner house
samostojno stoječa híša detached house
Spodnja híša angleškega parlamenta the lower house, the House of Commons
Zgornja híša the upper house, the House of Lords; ZDA (ljudsko zastopništvo) the House of Representatives
blok híš block (of buildings)
vrata híš a row of houses
lesena híša wooden house, frame house
javna híša brothel, house of ill fame, house of ill repute, bawdy house; vulgarno knocking shop; ZDA žargon cathouse
polna híša (gledališče) full house
gostov polna híša houseful of guests
híša ni sklepčna! (parlament) no house!
zabava ob vselitvi v híšo housewarming
dohod, pot k híši path, drive, driveway
boj od híše do híše vojska house-to-house fighting
velik kot híša as high as a house; huge, enormous
zunaj híše out of doors; outdoors
mati je nekje v híši Mother is somewhere around (ali about) the house
vsa híša je bila na nogah the whole household was stirring
naša híša Vam je vedno odprta you are always welcome here
pognati, vreči iz híše koga to turn (ali to throw) someone out (of the house)
postaviti híšo na glavo figurativno to turn the house upside down
stopiti v híšo to enter the house
stopiti iz híše to go out
prepovedati komu vstop v híšo to forbid someone to enter one's house
vseliti se v híšo to move into a house, to move in

hit¹ [hit] samostalnik
udarec (at komu)
zadetek, sreča; posrečena misel, posrečena pripomba, uspel poskus; uspela knjiga, popevka, drama itd.
ameriško, tisk odtis

to make a hit doživeti velik uspeh
he was a big hit with zelo je uspel v
a smash hit izredno uspela prireditev
stage hit uspelo odrsko delo
that is a hit at me to meri name

hlebec samostalnik
1. (o kruhu) ▸ cipó, vekniV krušni peči smo spekli šest lepih hlebcev. ▸ Hat szép cipót sütöttünk ki a kemencében.
Mama je kupila 4 hlebce kruha. ▸ Anya 4 kenyércipót vett.

2. (kar je okrogle oblike) ▸ cipó, korong, vekniIz mesa oblikujte štruco ali hlebec in jo položite v namaščen pekač. ▸ Formázza a húst veknivé vagy cipóvá, és helyezze egy megzsírozott tepsibe.

3. ponavadi v dvojini, neformalno, grobo (o ženski zadnjici) ▸ tompor, ülep
S prsti se je pošteno oklenil njenih hlebcev ter jo potegnil nase. ▸ Az ujjaival belemarkolt a lány tomporába és magára húzta.

hlév (-a) m agr. stalla (tudi ekst.):
goveji hlev stalla per bovini
konjski hlev scuderia
svinjski hlev porcile
odprti hlev stalla libera
(goveja živina) hlev prinaša velik dobiček la stalla frutta molto
pren. Avgijev hlev le stalle di Augia
pren. biti pravi hlev essere, sembrare una stalla

hot¹ [hɔt] pridevnik (hotly prislov)
vroč; oster, pekoč, začinjen (jed); razgret, razvnet, strasten
figurativno oster, živ, kričeč (barva); razburjen, jezen; pohoten, vročekrven, ki se goni (žival); najnovejši (novica), svež (sled)
sleng odličen, izvrsten; opolzek (npr. gledališka igra)
pogovorno nevaren, neprijeten
ameriško, sleng ukraden ali pretihotapljen; zasledovan (policijsko); radioaktiven
elektrika pod električno napetostjo (žica)
glasba ognjevit, hiter

I am hot vroče mi je
hot and hot zelo vroč, naravnost s štedilnika
like a cat on hot bricks nestrpen, kakor na trnju
in hot blood v afektu, v hudem razburjenju
to be hot for (ali on) biti zagledan v kaj, goreče kaj želeti
to be hot in (ali on) biti odličen (v stroki)
he is not so hot ni tako odličen
pogovorno hot under the collar besen, razjarjen
to drop s.th. like a hot potato naglo kaj izpustiti
a hot favourite velik favorit, verjeten zmagovalec
to be in hot water biti v škripcih
to get into hot water for zaiti v težave zaradi
to get into hot water with s.o. imeti s kom opravka
figurativno hot water nesreča, težava, škripec
to get hot over s.th. razburiti se, razvneti se
to get too hot prevroče (neprijetno) postati
it goes like hot cakes gre dobro v prodajo
you are getting hot si blizu cilja, "vroče" (v igri)
in hot haste v veliki naglici
to make it hot for s.o. podkuriti komu
hot news senzacionalne novice
news hot from the press pravkar objavljena novica
the place was getting too hot for him tla so mu postajala prevroča
in hot pursuit of tesno za petami
a hot patriot goreč rodoljub
hot spices pekoče začimbe
to strike while the iron is hot kovati železo, dokler je vroče
hot and strong silovit(o)
sleng hot stuff odličen, izvrsten, prima
a hot scent (ali trail) sveža sled
hot on the track of na sveži sledi, za petami
hot temper ognjevit temperament, vročekrvnost
I went hot and cold srh me je spreletel
hot words ostre besede
hot work težko delo

hrást (-a) m

1. bot. quercia (comune), rovere (Quercus robur):
pren. biti velik, močen kot hrast essere una quercia
črni hrast (črnika) quercia leccio, leccio (Quercus ilex)
hrast plutovec quercia da sughero (Quercus suber)

2. (legno di) quercia

hrup² moški spol (-a …) figurativno der Lärm, der Wirbel, das Trara
zganjati velik hrup viel Wind machen, zaradi česa einen Tanz aufführen wegen
mnogo hrupa za nič viel Lärm um nichts

hrúp noise; (bučen) uproar; (oglušajoč) din; tumult; row; bustle; hubbub; commotion; žargon shindy

dvigniti strašanski hrúp to kick up a tremendous row
delati hrúp to make a noise, to make a din, to kick up a shindy
mnogo hrúpa za nič much ado about nothing; a great fuss about nothing; a storm in a teacup
prazen hrúp fuss
hrúp na ulici bustle in the street
peklenski hrúp pandemonium, unholy racket, pogovorno a heck of a row
velik hrúp uganjati, delati (razgrajati) to bawl, to make a loud noise, to raise a storm, to clamour, arhaično to vociferate
vse je to bilo opravljeno brez hrúpa that was all done on the quiet
mnogo hrúpa dvigniti (pogovorno) to make a great to-do about something

hrúšč (-a) m pren. fracasso, frastuono, baccano, chiasso; rumore:
peklenski, strahovit hrušč terribile baccano, diavolio
zagnati (velik) hrušč sollevare un putiferio

idōneus 3, adv. -eē (etim. nedognana beseda) zadosten, dovolj dober, poklican, prikladen, pripraven, rabljiv, poraben, zmožen, sposoben, spreten, primeren, pristojen, ugoden, vreden. Rabi se

1. abs.: si minus idonei sunt, me non laedunt Ci., satis idoneum testem dicere audistis Ci. zanesljivo pričo, habes auctorem idoneum Ci. zadostnega, profiterer satis idoneum me esse defensorem Ci., accedat huc tempus idoneum Ci., idoneam causam nactus N., idoneum visum est dicere S. zdelo se je primerno, dux id. Vell. dovolj dober, id. debitor Plin. iun., Icti. zmožen plačati, conductor Plin. iun. dober najemnik, satis superque idonea clades Fl. = popoln poraz, scriptor id. Gell. dober, klasičen, navis, paries Icti. dovolj trdna, hereditas Icti. zadostna; subst.: minus idoneum praemio adficere Ci. manj vrednega, exemplum a dignis et idoneis ad indignos et non idoneos (= kazni vredne) transfertur S., cum idoneis colloqui L., idonea provinciarum T., pripravna mesta.

2. z določilom (čemu?), ki se izraža
a) z ad: Pl., L., Q., Suet., Ap., servos ad caedem idoneos emit Ci., teste homine nequam, verum ad hanc rem idoneo Ci., locus idoneus ad vim Ci. ali ad aciem instruendam C., ratio … ad iubendum et deterrendum idonea Ci.; redk. z in z acc.: idoneus in eam rem L., materiae in hoc idoneae, ut … Q., in nullam spem id. Sen. rh.
b) z dat.: Ci. ep., Q., castris idoneum locum deligit C., quoscumque moribus aut fortuna novis rebus idoneos credebat S., genus hominum minime militiae idoneum L., (verna) idoneus arti cuilibet H., vixi puellis idoneus H. miljenec (ljubljenec) deklet, non ego sum laudi, non natus idoneus armis Pr. nisem po rojstvu poklican nositi orožje, idonea nuptiis Ps.-Q. godna za možitev, dorasla za poroko, quod eam (legionem) maxime novis consiliis idoneam rebatur T. za najdovzetnejšo za nove (= uporniške) naklepe; z dat. gerundii: quae animalia … statim aëri tolerando idonea esse Lact.
c) s sup. na ū: manus ferrea et alia annexu idonea S. fr.
č) z inf.: fons … rivo dare nomen idoneus H. zadosti velik … , iam idonei spiritum trahere Sen. ph.
d) s finalnim stavkom, ki pa ima večinoma relat. obl. (idoneus se takrat nav. sloveni z: vreden): Pl., Ter., utrum ille … idoneus non est, qui impetret, … an … Ci., idonea mihi Laeli persona visa est, quae de amicitia … dissereret Ci.; redko stoji ut: nemo horum tibi idoneus visus est, … ut cum eo … communicares Ci. — Adv. idōneē

1. primerno, pravšnje, na primeren (spodoben) način: exordium est oratio animum auditoris idonee comparans ad reliquam dictionem Ci., nondum ad innitendum id. Ap.

2. zadostno, s primerno varnostjo: Icti., Tert. (s komp. idonius; gl. opombo).

Opomba: Komp. pravilno magis idoneus, le v pozni lat. idoneor Ulp. (Dig.), Paul. (Dig.), in idonior Dig., Tert.; adv. komp. idonius Tert.

ignoránt ignoramus, pl -muses

on je velik ignoránt v zgodovini he is grossly ignorant of history

igra|ti (-m) zaigrati

1. igre: spielen (za um, za velik denar hoch); damo/domine/šah/tarok: Dame/Domino/Schach/Tarock spielen, pasijanso: eine Patience legen; poker: pokern; karte: Karten spielen
dobro/slabo igrati karte ein guter/schlechter Kartenspieler sein
v lotu: Lotto spielen
igrati za denar um Geld spielen

2. športne igre:
nogomet/rokomet/tenis/golf … Fußball/Handball/Tennis/Golf spielen

3. v gledališču itd.: spielen, schauspielern, (eine Rolle) mimen

4. instrumente: flavto/klavir …: Flöte/Klavier … spielen; flavto, gosli, trobento, pozavno, orgle: flöten, geigen, trompeten, posaunen, orgeln
igrati rock glasbo rocken
igrati prvo violino die erste Geige spielen (tudi figurativno)
ki ga je mogoče igrati spielbar

5.
igrati naprej weiterspielen
|
igrati veliko vlogo figurativno eine große Rolle spielen
ne igrati nobene vloge keine Rolle spielen
figurativno igrati z odprtimi kartami mit offenen Karten spielen
igrati dvojno igro ein doppeltes Spiel treiben

igrati se z ognjem frazem
(početi kaj tveganega) ▸ a tűzzel játszik
Okoljevarstveniki menijo, da se vlada igra z ognjem, tovrstni posegi pa da vodijo v uničenje parka. ▸ A környezetvédők úgy vélik, hogy a kormány a tűzzel játszik, és az effajta beavatkozások a park pusztulását okozzák.

imaginer [-žine] verbe transitif iz-, za-misliti, izumiti

s'imaginer predstavljati si, misliti si, domišljati si
il s'imagine être un grand savant domišlja si, da je velik učenjak
j'ai imaginé d'acheter une voiture domislil sem se, da bi kupil avto
j'ai imaginé nekaj mi je prišlo na misel

imposer [ɛ̃poze] verbe transitif naložiti (quelque chose à quelqu'un komu kaj); obdavčiti; predpisati (ceno); ukazati; religion (roke) položiti na

en imposer à quelqu'un imponirati komu, velik vtis napraviti na koga, komu pesek v oči nasuti
s'imposer vsiliti se, uveljaviti se, biti obvezen ali nujen
ça s'imposait (familier) ni preostalo nič drugega
s'imposer à quelqu'un biti zelo privlačen za koga
s'imposer la règle de ... vzeti si za, naložiti si pravilo, da ...
imposer silence à quelqu'un utišati koga, komu ukazati, naj molči
imposer obéissance à quelqu'un prisiliti koga k pokorščini
imposer les gros revenus obdavčiti visoke dohodke
imposer le respect zbujati spoštovanje
imposer ses idées à quelqu'un vsiliti komu svoje ideje
imposer une ville naložiti davke mestu
imposer les boissons obdavčiti pijače
je ne vous impose pas de terminer ce travail avant ce soir ne zahtevam od vas, da končate to delo do večera
s'en laisser imposer pustiti si vplivati
s'imposer dans la société uveljaviti se v družbi
la plus grande prudence s'impose sur la route nujna je največja previdnost na cesti

impression [ɛ̃prɛsjɔ̃] féminin vtis

impressions de voyage vtisi s potovanja
avoir l'impression que ... imeti vtis, da ...
donner l'impression dajati vtis
faire une bonne, grande (grosse) impression napraviti dober, velik vtis
faire impression napraviti vtis, zbuditi veliko zanimanje, povzročiti začudenje, občudovanje

incendie [ɛ̃sɑ̃di] masculin požar, (velik) ogenj; figuré vstaja, upor

incendie volontaire požig
incendie de forêt gozdni požar
assurance féminin contre l'incendie zavarovanje proti požaru
bouche féminin d'incendie hidrant
échelle féminin d'incendie požarna lestev
extincteur masculin d'incendie gasilni aparat
lieu masculin d'incendie mesto požara, pogorišče
piquet masculin d'incendie požarni stražar
pompe féminin à incendie gasilna brizgalna
service masculin d'incendie požarna obramba
il suffit d'une étincelle pour allumer un incendie (proverbe) majhen vzrok, velik učinek

infatti cong. namreč, saj, kajti:
è un ignorantone, infatti non ha mai preso in mano un libro velik nevednež je, saj še nikoli ni imel knjige v rokah